V času družbene izolacije morajo ustvarjalci na določenih področjih umetnosti še posebej skrbeti za psihofizično kondicijo, samozaposleni kulturni delavci in s. p.-ji pa so na preizkušnji glede kondicije preživetja. Mnoge vsebine so se res preselile na splet in postale brezplačne. Niso pa zastonj, ustvarjalci in njihove družine namreč tudi morajo preživeti. Država je z interventnim zakonom uredila pravico do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka in oprostitve plačila prispevkov za samozaposlene kulturne ustvarjalce in bi naj v drugem paketu pomoči upoštevala popravke, ki so jih predlagali v Društvu Asociacija in v drugih kulturnih organizacijah, med drugim se februar ukinja kot referenčni mesec za izračun upada dohodka, do temeljnega dohodka pa so upravičeni tudi delno samozaposleni.

V SNG Maribor so solidarni

Tudi če bo po ukinitvi zaščitnih ukrepov vse po starem, je za mnoge tudi takrat bilo daleč od idealnega. Dejstvo je, da bodo tako posamezniki kot zavodi imeli izgubo, a motivacijo je treba ohraniti za čas »potem«. Še najlažje je ohranjati kondicijo, plesalci mariborskega baleta so dobili smernice za vadbo doma, a Edwarda Cluga, vodjo Baleta v SNG Maribor, skrbi nova resničnost:«Ne vemo natančno, kako bo to izgledalo in kako bo ta nova realnost vplivala na naš poklic. Ne samo na balet, ampak na gledališče nasploh. Moram priznati, da smo zaskrbljeni, ker je jasno, da ne bo enako kot prej, vsaj nekaj časa. Ampak kljub temu ostanimo optimisti.«
Tudi v mariborskem SNG-ju je veliko ljudi samozaposlenih oziroma na avtorskih pogodbah. »Tukaj so težave, ki smo jih podedovali. Neurejen pokojninski zakon ne omogoča pretoka v ansamblu, zato ima velik del plesalcev, skoraj 20 jih je, status samozaposlenega v kulturi oz. so na pogodbah. Za njih še posebej skrbimo. Nas je ta kriza doletela s pridruženo finančno boleznijo. To je veliko breme za gledališče. Ampak naša prioriteta je, da samozaposlene obravnavamo kot redno zaposlene, tako da v tem času tudi oni prejemajo 80 odstotkov plače«, še pojasnjuje Edward Clug.

Trdoživost iz življenjskih in delovnih izkušenj

Nove razmere terjajo trdoživost, te imajo ustvarjalci na polju tako imenovane alternativne kulture veliko, je prepričana samostojna producentka Tanja Cvitko.
»Ta alternativnost, ki jo nosimo v sebi, je drugačen način izvajanja kulturnih dejavnosti, je drugačen način preživetja. Mi »alternativci« dejansko znamo preživeti, ker smo leta in leta podhranjeni in finančno neprepoznani, ne toliko kot t.i. visoka kultura, ki je kot nasprotni pol alternativni. Zato mislim, da bomo ravno mi hitro odreagirali v tej situaicji in se znašli. Vsi ti novi modeli solidarnosti in podpiranja, mi imamo to že v krvi, na tak način delujemo, in to malo, kar imamo, znamo deliti med sabo, in znamo stopiti skupaj.«
V času po epidemiji bodo mnogi prevrednotili svoja poslanstva in iskali druge možnosti preživetja, je prepričana sogovornica. Tudi o naslednjem:«...da se bodo mnogi prekvalificirali za kratkoročno zagotovitev osnovne ekonomske varnosti in osnovnega preživetja v novih časih, ki prihajajo. Jaz sem se odločila, da tega ne bom storila. Ne vem, kakšna je moja prihodnost, kaj me čaka, ampak sem se odločila, da bom ostala v kulturnem sektorju.«

Država je tudi z interventnim zakonom uredila pravico do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka in oprostitve plačila prispevkov za samozaposlene kulturne ustvarjalce. Od treh milijard skupne vsote pomoči, jih je omenjenima kategorija namenila približno 8,5 mio evrov. 25. aprila je izplačala prvi mesečni temeljni dohodek (350 evrov), izplačili za april in maj bosta enkrat višji.

Tudi samozaposlena fotografinja in snemalka Maja Modrinjak je oddala vlogo za interventno pomoč:«Problem, ki se tiče tega sprejetja zakona je, da v primeru, da kulturni samozaposleni, v februarju ni imel opravljenih storitev, ker se je mogoče pripravljal za projekte v naslednjih mesecih, mogoče ni upravičen do dodatka. V mojem primeru je šlo za neke vrste srečo, da se mi je ravno v februarju poklopilo in sem imela veliko storitev, fotografskih projektov in snemanj.«
Samozaposleni in s.p.-ji v kulturi morajo biti ves čas na preži, da ujamejo roke in napotke, dodaja:«Zato ker gre zate. Noben drug ti ne bo povedal, kdaj oddati vlogo, da pridobiš denar.«

Kriza, začinjena z upanjem

Ob koncu na operni oder. Tudi baritonist Jaki Jurgec v tem obdobju vsakodnevno skrbi za pevsko kondicijo, tudi po smernicah umetniškega vodje Opere. Za glasilke pravi, da so najkrhkejša človeška mišica, orodje opernega pevca pa je pravzaprav celo telo:«Pri pevcih se forma porazgubi še hitreje, že po enem tednu, če ne bi glasu dnevno vsaj opel. Psihofoizično ostati v formi pomeni, da vsak dan delaš dihalne vaje, se umiriš in se že zjutraj začneš učiti besedila.« Če ne bi bilo družbene izolacije, bi pel v vsaj v štirih opernih vlogah, med drugim v operi Marpurgi, ki še ni utegnila doživeti aprila načrtovane premiere, pa v operi Madama Butterfly, pel bi tudi na koncertih doma in v tujini. V času prisilnega premora ima med tem, ko ima status »čakajočega na delo«, ponovno piliti osnove, za katere v siceršnjem tempu dela zmanjka časa. Glede prihodnosti pa pravi:«V začetku krize, ko se je komaj začenjalo, so nekatere hiše imele pravilo, da so poslušalci sedeli vsak na petem sedežu. Ampak jaz vseeno upam, da bomo po poletju vsaj v nekih normalnih okvirjih štartali z novo sezono.«

V teh krhkih časih opozarjamo na nujnost preživetja sistemov in področij, tudi umetniškega. Kultura nas namreč dela ljudi in kdor je prepričan, da bi jo lahko brez večje škode pustili vnemar, naj se vpraša, zakaj neki je neandertalec pred približno 60 tisoč leti iz stegnenice mladega jamskega medveda ustvaril piščal in kmalu zatem zapiskal nanjo. Od tam do najlepših koncertnih stvaritev je sicer preteklo nekaj dolgih let, a je bilo vredno počakati. Mimogrede, piščal iz jame Divje jame pri Cerknem je mogoče najstarejše ohranjeno glasbilo na svetu, hrani ga Narodni muzej v Ljubljani.