Dan po podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke, smo v oddaji Obrazi sosednje ulice gostili Stojana Kerblerja, mojstra fotografije.

Stojan Kerbler, 81-letni starosta slovenske fotografije, živi in deluje na Ptuju. Svojo pot je začel v domači Ptujski gori, potem pa je s fotoaparatom obredel celotne Haloze in se zapisal v zgodovino slovenske fotografije. Prav za cikel o Haložanih je leta 1979 prejel nagrado Prešernovega sklada. Zaradi njegovih pristnih odnosov z ljudmi so ga ti sprejeli medse in pri nekaterih je postal tako rekoč družinski kronist. Tako je tudi v začetku 70-ih let nastajati in je nastal, po mnenju nekaterih njegov najmočnejši ciklus Koline. «Ogromno sem fotografiral pri družini Galun iz Stoperc. Tam so imeli veliko otrok in tja sem hodil fotografirat 25, 30 let ter sem zajel zgodbo njihove družine. Najprej sem fotografiral zunaj in če sem hotel noter, sem prinesel fotografije in na ta način vzpostavil stik z družino, kasneje pa so me povabili na koline in tako je nastajal ciklus Koline, prek vabil. Ko sem pripravljal samostojne razstave sem se še sam kam povabil, s pomočjo znancev«, pove Stojan Kerbler.

Prešernov nagrajenec ne počiva na lovorikah nagrade. Ves čas je v gibanju in delu. Med drugim s knjižničarko, pravljičarko in avtorico Liljano Klemenčič javnosti predstavlja monografijo z naslovom Kurent, ki je izšla pri mariborski založbi Pivec. Klemenčičeva je spisala literarno zgodbo o tem pomembnem mitološkem liku, Kerbler je prispeval fotografije. Zgodba v knjigi zaživi, kot bi se avtorja skupaj sprehajala, avtorica bi pripovedovala zgodbo, fotograf pa po sprotnem navdihu in vsebinsko primerno fotografiral, ugotavljajo občutljivejši bralci.

Ko govorimo o Stojanu Kerblerju, ne moremo mimo Portrtetov s Ptujskih ulic, ciklusa Dvorišča, ki se nadaljuje v sorodnem ciklusu Prostori, pa mimo Tovarniških fotografij, ki jih je posnel med delavci v Tovarni aluminija v Kidričevem, kjer je bil zaposlen. V ciklusu Fotografi je ujel svoje stanovske kolege in ni obšel ptujske pustne mistike – dokumentiral jo je v ciklusu Kurenti. Svojo prvo samostojno razstavo je imel pred 56 leti v Študentskem naselju v Ljubljani. »Spomnim se je, bilo je leta 1964 v študentskem naselju v Ljubljani. Najbolj mi je ostalo v spominu, da je takrat Bojan Pogačnik mene imenoval slovenski Bresson, kar se je ponovilo leta 2010 v Parizu, ko sem razstavljal v Louvru v tisti piramidi prek galerije Fotografija,«, je še povedal Stojan Kerbler, prejemnik mnogih, domačih in tujih, priznanj. Zvest ostaja klasični črno-beli fotografiji, to kar upodablja, pa je, kot je zapisano v utemeljitvi za Prešernovo nagrado «čudovita freska bivanja in življenja haloških ljudi in predstavlja resnično vrednoto nacionalnega pomena, o kateri se lahko poenoti strokovna in laična javnost.«