Esme Winnifried Williams iz Velike Britanije, Rafael Pelaez Martin s Portugalske in Jesus Fernandez Santander iz Španije pri nas opravljajo prostovoljsko delo (v okviru Infopeke Pekarne Magdalenske Mreže), da bi v duhu programa Evropske prostovoljske službe (EVS) spoznali zaposlitvene priložnosti in mobilnost ter doživeli medkulturne in življenjske izkušnje. Ko smo v pogovoru ugotavljali, katera država Evropske unije je najbolj evropska, je Esme izpostavila, da Velika Britanija zagotovo ni več simbol evropske solidarnosti, po brexitu zagotovo ne.

Rafael je sicer rojen v Španiji, živi pa na Portugalskem. Pravi, da tudi Španija ni zgleden primer solidarnost, Portugalska se pri tem veliko bolje odreže, Jesus, ki prihaja iz španske Andaluzije, iz Cadiza, kjer sicer vlada med mladimi zelo visoka brezposelnost, pa pove, »da je tam še vedno manj rasizma kot recimo v Granadi, kjer sem živel, in bi moralo biti mesto, tudi zaradi številnih študentov, veliko bolj vključujoče. V Cadizu je povsem normalno, da je tvoj sosed tujec, veliko je predvsem Maročanov, rasizma pa je vseeno še vedno preveč.«

Esme, Rafael in Jesus so doživeli Martinovanje v Mariboru, čudijo se eksodusu študentov ob koncu tedna, obožujejo ptujske krofe in blejske kremšnite, Rafaela pa slovenščina po zaslugi zvena sičnikov in šumnikov celo spomni na portugalščino in dom. Tukaj lahko simpatične sogovornike tudi slišite.