Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Naši umetniki pred mikrofonom

529 oddaj

529 oddaj


Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.

Naši umetniki pred mikrofonom

Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.


15.06.2019

Barbara Pešut

Barbara Pešut je prepoznavno in odlično sooblikovala in sooblikuje tako slovensko popevko kot poezijo in pripovedništvo. Med drugim je napisala besedilo za hit Samo ljubezen skupine Sestre, objavila pa je tudi več pesniških zbirk in pripovednih del. Leta 2005 je tako izšel (pod psevdonimom Eva Pacher) njen kratki roman Čudoviti klon, v katerem je drzno združila žanr utopije in trde erotike. Pozneje se je k erotiki še večkrat vrnila, zmerom sugestivno, berljivo, tudi provokativno in humorno, tako s pesniškimi zbirkami Prej, potem, potem, prej (2009), Granit žafran (2014) in Eksplicitne (2016) ter z zbirko kratkih zgodb Jebopisi (2018, pod psevdonimom). Leta 2016 je objavila avtobiografsko delo Prva polovica: slastne četrtine, letos pa tudi avtobiografsko obarvano delo Pisma iz JLA, ki je med drugim hvalnica ljubezni. Pogovor z umetnico, ki navkljub hudi bolezni z izjemno voljo vztraja in ustvarja, je na njenem domu v Šiški posnel Marko Golja. Foto: Mateja Jordović Potočnik

24 min 55 s

08.06.2019

Bogdan Čobal

To pomlad je Glazerjevo nagrado za življenjsko delo - nagrado podeljuje Mestna občina Maribor - prejel slikar Bogdan Čobal. Rodil se je leta 1942, leta 1967 je na slikarskem oddelku ljubljanske Akademije za likovno umetnost diplomiral pri Maksimu Sedeju. Slišali boste arhivski pogovor, v katerem je leta 1999 Bogdan Čobal iskrivo in pronicljivo razmišljal o ustvarjanju - svojem in nasploh. Z njim se je pogovarjala Vida Curk.

18 min 21 s

01.06.2019

Edi Šelhaus (1919-2011)

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani so nedavno odprli razstavo z naslovom Edi Šelhaus. Retrospektiva. Z njo zaznamujejo stoletnico rojstva enega najbolj znanih slovenskih fotoreporterjev. V Muzeju hranijo večino Šelhausovega fotografskega fonda iz njegovega več kot šestdesetletnega ustvarjalnega obdobja od druge svetovne vojne do začetka 21. stoletja. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pa boste slišali pogovor, ki ga je z Edijem Šelhausom ob njegovi devetdesetletnici posnela Ingrid Kovač Brus. na fotografiji: Edi Šelhaus; avtor ni znan https://fototekamnzs.com/2019/05/07/edi-selhaus-portret/

20 min 49 s

25.05.2019

Naši umetniki pred mikrofonom: Marija Vidau

V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom gostimo Marijo Vidau, upokojeno kostumografko iz Trsta in letošnjo dobitnico nagrade Polde Bibič Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Na področju kostumografije je v svojem dolgoletnem ustvarjanju pomembno oblikovala umetniške usmeritve Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, kjer je delal ves čas in v prepletanju tradicije in inovativnosti oblikovala prepoznaven slog, ki ga je prenašala tudi v druga gledališča. Z Marijo Vidau se pogovarja Neva Zajc. FOTO: https://www.google.com/search?q=Marija+Vidau&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwi-8duji6DiAhVCx4UKHfGaCpgQ_AUIDigB&biw=1184&bih=528#imgrc=wjbhwqomEo-aXM:&spf=1558011006904

21 min 12 s

18.05.2019

Naši umetniki pred mikrofonom: Marjan Gumilar

V Mestni galeriji v Ljubljani se s pregledno razstavo del naslovljeno „Cuts“ predstavlja Marjan Gumilar, akademski slikar, ki ga tokrat gostimo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom. Gumilar velja za enega naših najprepričljivejših raziskovalcev možnosti slike z izhodišči v izkušnji modernistične abstrakcije, ki si vprašanja o statusu slike zastavlja skozi vpetost v tukaj in zdaj. Med letoma 1976–80 je študiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, nato pa slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost, Univerze v Ljubljani. Študijsko je nekajkrat potoval v Pariz, ter bival tudi v New Yorku. Ob avtorskem delu od leta 2007 deluje kot profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, nazadnje pred dvema letoma nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo. Z njim se je o njegovi ustvarjalni poti pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto: http://www.google.com/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=images&cd=&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwjGyIrehaDiAhVB6uAKHT7RBiQQMwg-KAMwAw&url=http%3A%2F%2Fwww.aluo.uni-lj.si%2Fnovica%2Fmarjan-gumilar-dobitnik-jakopiceve-nagrade-2017%2F&psig=AOvVaw3LAU_VmmRRWrrzCMUHOaIV&ust=1558095916353474&ictx=3&uact=3

18 min 1 s

11.05.2019

Zora Plešnar, fotografinja

V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled retrospektivna razstava fotografij Zore Plešnar, najvidnejše slovenske fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1925 rojena avtorica, po poklicu pedagoginja, vseskozi pa članica Fotokluba Maribor, je doslej sodelovala na več kot 700 skupinskih in samostojnih razstavah doma in po svetu ter prejela 135 nagrad in pohval. Sodi med predstavnike tako imenovane črne fotografije na Slovenskem; ustvarjala je večinoma v črno-beli fotografski tehniki. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru, ki ga je s fotografinjo pred nekaj leti posnela Aleksandra Saška Gruden. Foto: Zora Plešnar, iz cikla Mimo, Mimo V, Mimo LJ, 1982, srebrobromidna fotografija na papirju, foto: Marko Tušek (izrez) http://www.ugm.si/razstave/zora-plesnar-retrospektiva-3143/

25 min 27 s

04.05.2019

NUPM - Vladimir Jurc

V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom gostimo igralca Vladimirja Jurca, dolgoletnega člana Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki je konec marca prejel nagrado Marija Vera Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Na tržaškem odru nastopa že več kot 35 let in je eden nosilcev tamkajšnjega repertoarja. Preživel je dobre in težke dni tega gledališča in mu ostaja zvest še danes. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc. foto: https://www.google.com/search?q=vladimir+jurc&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwim1q-Giu7hAhVhposKHXPeDToQ_AUIDigB&biw=1680&bih=858#imgrc=1gSkBH3Yw0LNmM:&spf=1556292698649

33 min 17 s

27.04.2019

Slikar Vladimir Leben

Vladimir Leben je slovenski slikar srednje generacije, ki večino svojega opusa gradi na "slikarstvu s klasičnimi upodobitvenimi tehnikami, zlasti figuralne kompozicije s kompleksnimi narativnimi in simbolnimi vsebinami," zapiše kritik Brane Kovič in nadaljuje: "Ta način slikarskega razmišljanja odlikuje dela Vladimirja Lebna, ki domiselno in duhovito ter včasih provokativno in kritično razpira širok tematski in motivni razpon svojih videnj in umevanj bivanjskih in kulturnih vprašanj." Na slikah Vladimirja Lebna najpogosteje srečujemo živali, njihove pojave, pogledi in medsebojne konstelacije pa tvorijo metaforične, žive in sporočilno odprte narativne strukture. Poleg slikarstva njegov opus obsega tudi objekte, ilustracije, animacije in kratke animirane filme. Njegovo delo Plesoči medvedi smo pred kratkim videli na razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, v Moderni galeriji, trenutno pa so tri njegova platna na ogled v spodnji avli Cankarjevega doma, v rubriki Likovni kritiki izbirajo, razstavlja pa tudi na 13. Slovenskem bienalu ilustracije. Vladimirja Lebna je pred mikrofon povabila Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! Nevidni delavci (detajl), olje na platnu, 130x150cm, 2012

21 min 23 s

20.04.2019

Milan Erič, Jakopičev lavreat

Letošnji prejemnik nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo, ki jo že 50 let podeljujejo slovenskim likovnih umetnikom in umetnicam, je Milan Erič - slikar, ilustrator, animator ter profesor risanja in slikanja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Za njegovo ustvarjalnost, katere temelj je risba, so značilni karikatura, družbena kritika, humor in tehnična inovativnost. S pogostim soustvarjalcem Zvonkom Čohom sta za, lahko bi rekli kar znameniti, prvi slovenski celovečerni risani film Socializacija bika? poleg več drugih nagrad leta 1999 prejela nagrado Prešernovega sklada. Vsestranski umetnik Milan Erič je letos prejel še veliko nagrado Hinka Smrekarja na Slovenskem bienalu ilustracije za likovni del knjige Kaj je zeleno in leti po zraku: upodobitve ugank ljubljanskih osnovnošolcev. Z letošnjim dvojnim lavreatom se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjal Žiga Bratoš. Foto: Vertigo

22 min 3 s

13.04.2019

Miha Avanzo o sebi in svoji poeziji

Miha Avanzo je pesnik in prevajalec. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja je objavil pesniško zbirko Pravica skazica (1973) in navdušil bralke in bralce poezije z na prvi pogled preprosto liriko, ki se je tikala s humorjem. Poetiko prvenke je nato razvil še v zbirkah Deklice (1975) in Marnje (1978), nato pa je kot pesnik umolknil za štiri desetletja. Toda tudi v tem dolgem obdobju je ostal v stiku s poezijo: prevedel je vrsto pesnic in pesnikov z angloameriškega govornega področja, med drugim Sylvio Plath, Williama Carlosa Williamsa, W. S. Merwina in Lawrencea Ferlinghettija; prevedel je še precej poljudnih in pripovednih del, tudi nekaj kriminalk. Ob pesnikovi sedemdesetletnici je izšla njegova zbirka Rorschach, ki vsebuje izbor iz njegove zgodnje lirike in lirike, nastale v letih njegovega pesniškega »molka«. Več o svoji poeziji in sebi je Avanzo povedal v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesmi Kako napišeš pesmico in Drevje. Nikar ne zamudite,

20 min 13 s

06.04.2019

JURIJ SOUČEK, 90 LETNIK

Dramski igralec Jurij Souček je 5. aprila praznoval visoki življenjski jubilej, devetdesetletnico. V svoji generaciji igralcev je predvsem odločilno zaznamoval naše radijske valove. Več kot 200 radijskih iger najdemo v njegovem opusu in veliko število literarnih oddaj. Tudi gledališki opus je izjemno obširen in ne vezan le na ljubljansko Dramo, v kateri je bil član ansambla. Vselej ga je vleklo tudi eksperimentiranje, tako igralsko kot režijsko. Za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom je Jurij Souček napisal besedilo o svojem igranju in ga tudi prebral. foto: MMC/ Srdjan Zivulovic/ Bobo

11 min 30 s

29.03.2019

Sinja Ožbolt, prejemnica nagrade Ksenije Hribar za sodobni ples

Koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt je prejemnica letošnje nagrade Ksenije Hribar za izjemne dosežke na področju sodobnega plesa, ki jo podeljuje Društvo za sodobni ples Slovenije. Je ena izmed naslednic Ksenije Hribar, ki se je zavzemala za to, da bi sodobni ples dobil enako veljavo kot druge umetnostne zvrsti. Kot Hribarjevi tudi Sinji Ožbolt Plesni teater Ljubljana predstavlja ustvarjalno domovanje. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je s Sinjo Ožbolt leta 2013 posnela Petra Tanko. Foto:Španski borci

16 min 59 s

23.03.2019

Evelina Umek o sebi in svojem delu

Tržaška pisateljica Evelina Umek piše za mladino in odrasle, tako kratke zgodbe kot romane, tako biografska dela (na primer o Marici Nadlišek Bartol) kot (tudi) o svoji osebni izkušnji. Pomemben je tudi njen prevajalski opus, med drugim je prevedla dela Itala Calvina, Dacie Maraini in Giannija Rodarija. Književnica je maturirala v rojstnem mestu, nato pa je študirala slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za (takratno) Televizijo Ljubljana je prispevala vrsto scenarijev za otroške oddaje, objavila je precej otroških del, pisanju za odrasle pa se je intenzivneje posvetila v novem stoletju. Leta 2003 je objavila zbirko Mandrija in druge zgodbe (zanjo je prejela tržaško nagrado Vstajenje), nato pa še vrsto romanov, v katerih je narodnost pogosto osrednja tematika. Pisateljica je tako ustvarila vrsto živih in vznemirljivih človeških usod in tako obogatila galerijo človeških usod v sodobni slovenski literaturi, predvsem pa bralkam in bralcem, ki bolj malo vedo o življenju Slovenk in Slovencev na Tržaškem, približala preveč odmaknjen svet. Ob njenem okroglem življenjskem jubileju se je z Evelino Umek pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

20 min 25 s

16.03.2019

Tomaž Svete, nagrajenec Prešernovega sklada

Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom je skladatelj Tomaž Svete, letošnji nagrajenec Prešernovega sklada za glasbo. V oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, pripoveduje o svojem skladateljskem pristopu, glasbeni govorici in snovanju treh nagrajenih del: Koncertu za dve violini in godalni orkester, komorni operi Ada in filozofsko-humanistični operi Antigona.

19 min 59 s

09.03.2019

Maruša Majer, nagrajenka Prešernovega sklada

Igralki Maruši Majer so nagrado Prešernovega sklada podelili za vlogo v filmu Ivan Janeza Burgerja in za ustvarjene vloge v zadnjih treh letih. Od ljudske Veronike v Studiu City, ambiciozne kriminalistke Irene Novak v gledališki kriminalni seriji Praznina spomina ter razočarane Laure v Pijanih v MGL, predstavnice futurističnega sistema v srbskem znanstveno-fantastičnem filmu Ederlezi Rising, policistke, ki odkriva svojo spolno identiteto v TV-seriji Več po oglasih, pa do sodelovanja v mnogih otroških predstavah Mini teatra in Slovenskega mladinskega gledališča ter v številnih avtorskih predstavah neodvisnega gledališča, npr. kot hladnokrvna Nikita v Gledališču Glej, ki se ukvarja z družbeno odgovornostjo, v projektih o Spinozi v produkciji Zavoda Muzeum ter v projektih Dragana Živadinova. Pred kratkim je nastopila v enem prvih slovenskih filmov virtualne resničnosti V jami, ki je imel premiero na beneškem filmskem festivalu. Marušo Majer je pred mikrofon povabila Tesa Drev. Na fotografiji je Maruša Majer v predstavi Ivanov A.P. Čehova Foto: Peter Uhan

19 min 54 s

02.03.2019

Dušan Kastelic, nagrajenec Prešernovega sklada

Dušan Kastelic je priznan slovenski ilustrator, stripovski avtor in ustvarjalec animiranih filmov, ki se kot vrhunski umetnik dokazuje v vsem svojem filmskem opusu, od prvega animiranega filma, Perkmandeljc do zadnjega Celica, ki ga je ustvaril leta 2017; s slednjim se je uveljavil tudi kot nesporen avtor svetovnega formata. Njegove filme poleg tehnične dovršenosti zaznamujejo tudi močne zgodbe. Z Dušanom Kastelicem se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjal Žiga Bratoš. Na fotografiji: Celica Dušana Kastelica

19 min 53 s

23.02.2019

Martina Batič, nagrajenka Prešernovega sklada

Dirigentko Martino Batič je v svetovno zborovsko orbito izstrelila nagrada Erica Ericsona, kmalu zatem je na oder pripeljala zbor Opere SNG Ljubljana, pred tem je bila korepetitorica Akademskega zbora Tone Tomšič, še prej je vodila pevce na koru v Ajdovščini. Najprej pa je v osnovnošolski zvezek zapisala obljubo, da jo glasba tako nagovarja, da si bo izbrala glasbeni poklic. Zdaj je dirigentka Zbora Francoskega radia v Parizu. Z Martino Batič se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Brigita Rovšek. foto: Martina Batič (Darja Štravs Tisu / JSKD)

23 min 58 s

16.02.2019

Aljoša Dekleva in Tina Gregorič - nagrajenca Prešernovega sklada

Gosta oddaje, ki jo je pripravila Neva Zajc, sta prejemnika nagrade Prešernovega sklada za leto 2019 arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič. foto: Home at Arsenale, 2016 http://dekleva-gregoric.com/

20 min 40 s

09.02.2019

Pesnik in esejist Jure Jakob, prejemnik nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko Lakota

Jure Jakob že vse od izida prvenca, knjige poezije Tri postaje, zanjo je prejel nagrado zlata ptica, velja za enega izmed naših najbolj priljubljenih pesnikov. Po štirih knjigah poezije se je preusmeril k esejistiki in za zbirko esejev Hiše in drugi prosti spisi (2015) prejel Rožančevo nagrado in nagrado kritiško sito. Nagrado Prešernovega sklada mu je prinesla peta knjiga poezije, zbirka Lakota. Kot je v svoji utemeljitvi med drugim zapisala komisija, Jakob v njej »ostaja zvest svoji motiviki, ki jo povečini črpa iz narave in vaškega ali primestnega okolja, pa tonu svojega glasu, ki ga krasijo preprostost, izčiščenost, preciznost in zanesljivost v izrekanju, ter svoji problematiki: kako seči čezse; kako se z jezikom dotakniti sveta tam zunaj, ne da bi se pri tem kar koli poškodovalo; kako narediti, da bo tudi upesnjeni svet živ, resničen, otipljiv; kje, nenazadnje, sredi tega sveta najti prostor za človeka?« O svoji poetiki, opusu in ustvarjanju se je pogovarjal s Tino Kozin.

23 min 4 s

05.02.2019

Boris Cavazza

Danes praznuje Boris Cavazza, eden najpomembnejših slovenskih gledaliških in filmskih igralcev. S svojim izjemnim opusom je v minulih desetletjih zaznamoval slovenski gledališki in filmski prostor, pomembno je tudi njegovo pedagoško delo, Oblikoval je ogromno odmevnih vlog – v filmu prvič v Peti zasedi kot politkomisar Ilija, za vedno pa si ga bomo zapomnili po njegovih izvrstnih upodobitvah likov v filmih To so gadi in Vdovstvo Karoline Žašler ali Kormoran in Primer Feliks Langus, dveh delih, za katera je sam napisal scenarij. Efemernejše, a morda še pomembnejše od filmskih so njegove mnoge gledališke vloge. Za svoje ustvarjanje je Boris Cavazza prejel mnogo nagrad in priznanj. Z današnjo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pa se vračamo v daljno leto 1985, ko je Boris Cavazza v studiu Radia Ljubljana takole razmišljal o umetniškem ustvarjanju. Foto Peter Uhan

12 min 37 s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov