Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred osmimi leti, ob 35 letnici Vala 202, smo pripravili dve seriji radijskih oddaj s številnimi informacijami, napotki in zgodbami o tem, kako pomembno je poznavanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskih defibrilatorjev. Hkrati je po Sloveniji potekalo več kot 100 brezplačnih tečajev učenja teh preprostih veščin, ki lahko odločajo o življenju ali smrti.
In zagotovo vemo, da so (vsaj) dvakrat so presodile v korist življenja. Tudi zato smo se ob letošnjem Evropskem dnevu oživljanja odločili, da skupaj s partnerji, Rdečim križem Slovenije in Slovenskim reanimacijskim svetom znova povabimo: naučite se rešiti življenje.
Zgodi se okoli 1600-krat na leto, zgodi se vsak dan. Človek blizu nas pade kot pokošen, neha dihati, vsako minuto in sekundo odteka možnost, da ga povrnemo v življenje. Le hitro in odločno ukrepanje, s pravilnimi, krepkimi stiski rok lahko ustavi odhajajoče življenje.
Specialist urgentne medicine v ZD Maribor Gregor Prosen opozarja: “Kakršnakoli smiselna kvaliteta življenja, se pravi da se lahko nekdo vrne domov k svojim, delati in uživati življenje, ni možna, če nekdo ne začne oživljati v prvih sekundah, vsaj minuti. Nobena pomoč na tem svetu ne more povrniti zamujenih prvih minut. Tu lahko pomagamo le občani eden drugemu.”
Ko se zgodi na javnih mestih, so očividci prisotni v do 90 odstotkih primerov. Toda vsaj 70 odstotkov srčnih zastojev se zgodi v domačem okolju.
V zadnjih letih je medicinska obravnava bolnika od prihoda reševalcev naprej dosegla velik napredek, stopnja preživetja po srčnem preživetju se je iz okoli 10 % povzpela na 15 % slovenskega povprečja, ponekod pa že presega 20 %.
Kljub temu pa po preživetju še močno zaostajamo za tistimi, ki so si preživetje po srčnem zastoju zadali kot pomembno prioriteto lastnega zdravstva: tam namreč očividci veliko bolje izkoristijo čas pred prihodom reševalcev.
“Če bi se vsi naučili kvalitetne masaže srca, bi nbila naša medicina zelo drugačna. V Sloveniji bi verjetno lahko preživelo stotine ljudi na leto, če bi očividci takoj začeli oživljati srce.”
Srčno žilne bolezni so še vedno vodilni vzrok smrti, zaradi katerih samo pri nas letno umre 7500 ljudi, kar je za vsaj 1500 oseb več kot jih zahtevajo vse vrste raka skupaj. Zgolj zaradi srčnega zastoja vsako leto izgubimo 1500-1600 prebivalcev, v Evropi pa 300.000-350.000, kar je več kot je prebivalcev Ljubljane in Kranja skupaj. Zato smo na pomen znanja temeljnih postopkov oživljanja v dveh nizih oddaj opozarjali že pred 8 leti.
Tudi zato smo se ob letošnjem Evropskem dnevu oživljanja odločili, da skupaj s partnerji, Rdečim križem Slovenije in Slovenskim reanimacijskim svetom znova povabimo: naučite se rešiti življenje.
Z radijskimi vsebinami, ki vas bodo spomnile tako na pomen teh znanj in veščin, ter uporabe avtomatskih defibrilatorjev, vas bomo iz dneva v dan, vse do 24. oktobra spodbujali, da se pridružite kateremu od več kot 90 brezplačnih tečajev oživljanja po vsej Sloveniji. Natančen seznam je že na spletni strani Vala 202.
Postopek, ki bi lahko rešil več sto življenj letno, če bi ob vseh ljudeh s srčnim zastojem vsakič bil nekdo, ki zna to zna, je sila enostaven: Najprej preverimo odzivnost. Če je oseba neodzivna, preverimo dihanje. Če oseba ne diha, potem upoštevamo, da je v srčnem zastoju. Takoj, ko je možno, pokličemo 112 in začnemo z oživljenjem: 30 močnih, vsaj 5-6 centimetrov globokih stiskov prsnega koša v ritmu 100-120 udarcev na minuto in nato 2 vpiha umetnega dihanja.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Pred osmimi leti, ob 35 letnici Vala 202, smo pripravili dve seriji radijskih oddaj s številnimi informacijami, napotki in zgodbami o tem, kako pomembno je poznavanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskih defibrilatorjev. Hkrati je po Sloveniji potekalo več kot 100 brezplačnih tečajev učenja teh preprostih veščin, ki lahko odločajo o življenju ali smrti.
In zagotovo vemo, da so (vsaj) dvakrat so presodile v korist življenja. Tudi zato smo se ob letošnjem Evropskem dnevu oživljanja odločili, da skupaj s partnerji, Rdečim križem Slovenije in Slovenskim reanimacijskim svetom znova povabimo: naučite se rešiti življenje.
Zgodi se okoli 1600-krat na leto, zgodi se vsak dan. Človek blizu nas pade kot pokošen, neha dihati, vsako minuto in sekundo odteka možnost, da ga povrnemo v življenje. Le hitro in odločno ukrepanje, s pravilnimi, krepkimi stiski rok lahko ustavi odhajajoče življenje.
Specialist urgentne medicine v ZD Maribor Gregor Prosen opozarja: “Kakršnakoli smiselna kvaliteta življenja, se pravi da se lahko nekdo vrne domov k svojim, delati in uživati življenje, ni možna, če nekdo ne začne oživljati v prvih sekundah, vsaj minuti. Nobena pomoč na tem svetu ne more povrniti zamujenih prvih minut. Tu lahko pomagamo le občani eden drugemu.”
Ko se zgodi na javnih mestih, so očividci prisotni v do 90 odstotkih primerov. Toda vsaj 70 odstotkov srčnih zastojev se zgodi v domačem okolju.
V zadnjih letih je medicinska obravnava bolnika od prihoda reševalcev naprej dosegla velik napredek, stopnja preživetja po srčnem preživetju se je iz okoli 10 % povzpela na 15 % slovenskega povprečja, ponekod pa že presega 20 %.
Kljub temu pa po preživetju še močno zaostajamo za tistimi, ki so si preživetje po srčnem zastoju zadali kot pomembno prioriteto lastnega zdravstva: tam namreč očividci veliko bolje izkoristijo čas pred prihodom reševalcev.
“Če bi se vsi naučili kvalitetne masaže srca, bi nbila naša medicina zelo drugačna. V Sloveniji bi verjetno lahko preživelo stotine ljudi na leto, če bi očividci takoj začeli oživljati srce.”
Srčno žilne bolezni so še vedno vodilni vzrok smrti, zaradi katerih samo pri nas letno umre 7500 ljudi, kar je za vsaj 1500 oseb več kot jih zahtevajo vse vrste raka skupaj. Zgolj zaradi srčnega zastoja vsako leto izgubimo 1500-1600 prebivalcev, v Evropi pa 300.000-350.000, kar je več kot je prebivalcev Ljubljane in Kranja skupaj. Zato smo na pomen znanja temeljnih postopkov oživljanja v dveh nizih oddaj opozarjali že pred 8 leti.
Tudi zato smo se ob letošnjem Evropskem dnevu oživljanja odločili, da skupaj s partnerji, Rdečim križem Slovenije in Slovenskim reanimacijskim svetom znova povabimo: naučite se rešiti življenje.
Z radijskimi vsebinami, ki vas bodo spomnile tako na pomen teh znanj in veščin, ter uporabe avtomatskih defibrilatorjev, vas bomo iz dneva v dan, vse do 24. oktobra spodbujali, da se pridružite kateremu od več kot 90 brezplačnih tečajev oživljanja po vsej Sloveniji. Natančen seznam je že na spletni strani Vala 202.
Postopek, ki bi lahko rešil več sto življenj letno, če bi ob vseh ljudeh s srčnim zastojem vsakič bil nekdo, ki zna to zna, je sila enostaven: Najprej preverimo odzivnost. Če je oseba neodzivna, preverimo dihanje. Če oseba ne diha, potem upoštevamo, da je v srčnem zastoju. Takoj, ko je možno, pokličemo 112 in začnemo z oživljenjem: 30 močnih, vsaj 5-6 centimetrov globokih stiskov prsnega koša v ritmu 100-120 udarcev na minuto in nato 2 vpiha umetnega dihanja.
Ambulanta 202 izjemoma o zdravih ljudeh, ki imajo bolezenski strah pred boleznijo. Doktorica psihologije Polona Fister opozarja, da se o hipohondriji, ki je lahko huda duševna motnja, moramo pogovarjati.
Ameriška uprava za živila in zdravila je pred dnevi s tržišča odpoklicala skoraj pol milijona srčnih spodbujevalnikov, ker so se ti izkazali za preveč ranljive za morebitne hekerske vdore. Z nekaj znanja in ne prav drago opremo je namreč srčne spodbujevalnike mogoče reprogramirati tako, da z napačnim srčnim utripom človeka tudi ubije. Koliko slovenskih bolnikov uporablja prav odpoklicane srčne spodbujevalnike, kako bo ta nevarnost odpravljena in kateri so še medicinski vsadki, ki sicer rešujejo življenja, a bi zaradi ranljivosti na kibernetske vdore za bolnike lahko postali tudi usodni, pojasnimo v Ambulanti 202. Gosta: Prof. dr. Igor Zupan, vodja oddelka za elektrostimulacijo srca in elektrofiziologijo na Kliničnem oddelku za kardiologijo UKC Ljubljana; Milan Gabor, strokovnjak za informacijsko varnost in etični heker.
Rekordno nizko število zabeleženih samomorov v lanskem letu pri nas kaže, da je s premišljenimi ukrepi mogoče preprečiti tudi tako tragične odločitve. In da k temu lahko pripomore prav vsak. Glavni cilj letošnjega Svetovnega dneva preprečevanja samomora je zato opozarjanje, da najhujše velikokrat lahko preprečijo že pogovor in iskreno zanimanje za težave sočloveka. Toda kako sploh pristopiti k ljudem s samomorilnimi mislimi in kako jim pomagati tudi pri iskanju strokovne pomoči, je pojasnila Mojca Vatovec, poslovna vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet.
Za Matejem Kolmaničem je dobrega četrt stoletja bolečin, številnih operacij, po katerih se je vsakič znova učil hoditi, in številnih rehabilitacij, a tudi navdušujoče preobrazbe, v času katere je skoraj prepolovil svojo težo in se od negibnosti v invalidskem vozičku premaknil do nizanja vzponov v visokogorju.
Sašo Golob iz Slovenske Bistrice je za multiplo sklerozo zbolel pred sedmimi leti. Napoved poteka njegove bolezni je bila zelo črnogleda; ali ji je zagon vzela sogovornikova volja ali kateri drugi dejavnik, ni mogoče trditi, dejstvo pa je, da ima multipla skleroza veliko različnih obrazov in da se bolniki na zdravljenje odzivajo različno. Vsekakor je bolezen v sogovornikovo življenje vnesla nove razsežnosti. Začel je pisati knjigo, odpovedal se ni niti glasbenemu udejstvovanju.
Kako reagirati, ko vas nekaj piči, ožge ali ugrizne, zakaj so alternative po navadi slaba odločitev in kdaj poiskati pomoč zdravnika?
Nenehen stres, hitenje, večopravilnost, dokazovanje, da zmoremo vse in še več in tudi zahteve z vseh koncev, da je vse mogoče, če le dovolj garaš, vse več ljudi peljejo v hude stiske, mnoge tudi v izgorelost. Zato so se pri Zavodu Med.over.net, ki vrsto let ponuja brezplačne forume, na katerih svetujejo številni strokovnjaki, odločili, da bodo s posebno akcijo "Ustavi se" ljudi spodbuditi k razmisleku o pomenu ustvarjanja ravnotežja med hitrim tempom življenja in prostim časom. Na spletni strani ustavi.se lahko na njihov virtualni števec tako simbolično dodate minuto svojega časa in s tem podprete akcijo. Predvsem pa naj ta minuta ne ostane le simbolična, pač pa naj o povod za razmislek o tem, ali se res ne bi dalo drugače. Doslej je bilo za ta namen podarjenih že več kot 493.000 minut. Celotni akciji pa bo od danes naprej ritem dajala tudi neke vrste himna akcije z naslovom Dej se ustav, tekst je namreč prav za to akcijo spisal ambasador in podpornik akcije Nipke, glasbo in aranžma je dodal Damjan Jović.
Kljub številnim kampanjam in opozorilom zdravstvenih organizacij, število okuženih s spolno prenosljivimi okužbami nenehno raste. Dodatna težava je, da njihovi povzročitelji virusi postajajo odpornejši, zato je vse več okuženih tudi z nekdaj že premaganimi boleznimi kot sta sifilis in gonoreja.
Katrin Modic je bolezen priklenila na invalidski voziček in ji popolnoma vzela vid. Je samostojna in prevzela je nadzor nad svojim življenjem
Prebivalstvo pri nas, tako kot drugod, se vedno bolj stara. Želja vsakega starostnika je, da bi čim dlje lahko skrbel sam zase in da bi zanj, ko tega ne bi bil več zmožen, poskrbeli bližnji s pomočjo primerne podpore zdravstvenih in socialnih delavcev. Da mu ne bi bilo treba v dom, če to ne bi bilo nujno potrebno. Danes, žal, oskrba na domu ni enaka obsegu in storitvam, ki jih starostnik dobi v domu za starejše. Finančno breme svojcev, ki morajo plačati nastanitev v instituciji je tako večje, kot če bi zgolj doplačevali za del storitev na domu. Vsi starostniki nad 65 let, ki pomoč potrebujejo niso izenačeni in ne morejo uveljavljati vseh pravic. Občine so namreč tiste, ki sofinancirajo pomoč na domu. Občina Odranci financira storitev v celoti, uporabnik v Vodicah pa doplačuje za pomoč na domu oziroma oskrbo skoraj 9 evrov na uro.
Operativni posegi so danes manj invazivni kot so bili nekoč, kar skrajšuje sam poseg, hospitalizacijo in rehabilitacijo
"Bi tudi pred sošolci v avli slekel gate?" To je stavek, s katerim dolgoletna šolska psihologinja, strokovna sodelavka Familylab Slovenija, predvsem pa pristna zaupnica otrok v stiski Nina Babič otrokom in mladostnikom skuša ponazoriti, kaj pravzaprav počnejo, ko denimo pošiljajo svoje gole fotografije sošolcem, ker da tako najlažje dokažejo velikost svojega spolnega organa. Na tovrstno, na videz nedolžno komuniciranje otrok brez slabih namenov, predvsem pa brez premisleka o posledicah, ki poteka »le« na spletu, smo odrasli mnogo premalo pozorni, je prepričana. Če se namreč nevarnosti zasvojenosti z virtualnim svetom in načrtnih spletnih zlorab otrok (zadnja taka je bila spletna igra Modri kit) že precej zavedamo, pa se ran, ki jih otroci dobivajo v na videz nedolžnem komuniciranju z vrstniki, skorajda ne. Kako jim pomagati, ko gre v spletnih odnosih vse narobe?
Število obolelih za enim najpogostejših in najtežje ozdravljivih rakov pri nas bi lahko drastično zmanjšali z zelo preprostim, a pravočasnim presejalnim testom, so prepričani strokovnjaki. Bakterijo, ki je odgovorna za skoraj 90 odstotkov primerov raka na želodcu, je namreč mogoče odkriti s preprostim krvnim testom oz. s testiranjem izdihanega zraka: če bi tak test opravljali že pri najstnikih, bi rešili več sto življenj letno.
31.maja zaznamujemo svetovni dan multiple skleroze, najpogostejše nevrološke bolezni med mladimi. Sašu Golobu iz Slovenske Bistrice so bolezen diagnosticirali pred sedmimi leti. Bolezen uspešno obvladuje s športnimi dejavnostmi.
Ne le odločno in očitno preglasni zvoki iz zvočnikov ali strojev, ki poškodujejo slušne organe, tudi manj glasen tudi vsakodnevni hrup s cest, železnic in gradbišč lahko človekovemu telesu povzroča velike zdravstvene težave: od infarktov, možganskih kapi, hormonskih neravnovesij in psihičnih stisk, pa vse do težav v razvoju govora, poškodb sluha in razvoju agresivnosti pri otrocih.
Visoke temperature, krajše obleke, izpostavljanje soncu - na to pomislimo, ko se bližajo poletni meseci. In ker se kosi oblačil tanjšajo, je še posebej v tem obdobju nujna primerna zaščita kože. Največji organ našega telesa predstavlja 16 odstotkov naše teže, debel je približno 2 mm, varuje nas pred zunanjimi vplivi, a je tudi sam izpostavljen številnim tveganim dejavnikom. O preventivni negi kože in samopregledovanju kožnih znamenj bomo govorili z gostoma dr. Tanjo Planinšek Ručigaj, Dermatološka klinika UKC Ljubljana, in dr. Andrewom Estevo, Univerza v Stanfordu.
ADAM, iskalec najzgodnejših znakov za nastajajočo demenco v možganih. Demenca, ki zaradi števila bolnikov in zahtevne oskrbe postaja najdražja sodobna bolezen, se širi tudi k nam. Projekt ADAM https://projektadam.si/, ki bo do konca junija potekal na več koncih Slovenije, v njem pa bodo pri 450 starejših prebivalcih odkrivali morebitne prve bolezenske spremembe, bo prva večja študija, ki bo pomagala napovedati število obolelih v prihodnje. Gostje: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, Nevrološka klinika UKCLJ, Štefka Zlobec Lukić, društvo Spominčica, mag Manuel Kuran, podjetje BLCKB.\t
Na človeških rokah živi več kot 4500 različnih vrst bakterij, samo zelo natančna higiena rok pa je lahko uspešna pri tem, da preprečimo prenos bolezni. Še posebej skrb vzbujajoče so okužbe, povezane z zdravstveno dejavnostjo. Zaradi neustrezne higiene rok med zdravstvenim osebjem se namreč letno po svetu okuži več milijonov bolnikov, samo v Evropi jih zaradi tega umre več deset tisoč. Kako lahko čiste roke rešujejo življenja in kakšen je najučinkovitejši model higiene rok?
Pri najtežjih oblikah krvnih bolezni je presaditev krvotvornih matičnih celic pogosto edina pot do ozdravitve. Če je le mogoče, darovalce najprej iščejo v družini, a ne glede na število živih sorodnikov morajo donatorje pogosto iskati med popolnimi tujci. Ti se z oddanim vzorcem krvi - ali v zadnjem času zgolj sline - vpišejo v državne registre, ki so lahko tudi del svetovnega. Slovenski register letos praznuje 25. obletnico obstoja: za vpis v srednje velike registre bi se dosedanjim že vpisanim 17.000 potencialnim darovalcem moralo pridružiti vsaj še 3000 novih, kar bi pomenilo tudi več darovalcev znotraj domovine. Najprimernejši so mlajši, stari med 18 in 40 let, zato te še posebej nagovarja akcija Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo ter Zavoda RS za transfuzijsko medicino “Daj se na seznam“.
Oznako hiperaktivnosti dandanes dobiva vse več nemirnih otrok, ki se težko vklopijo v vrtčevska in šolska okolja ter nasploh s svojo aktivnostjo, pogosto pa tudi slabo koncentracijo, odstopajo od povprečja in od pričakovanj odraslih.
Neveljaven email naslov