Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Priznati svojo čustveno stisko, se o njej pogovarjati in poiskati pomoč za izhod iz nje, je za marsikoga še zmeraj neizmerno težko, saj je stiska pri nas še zmeraj stigma. Kazala naj bi, da smo nesposobni za reševanje svojih težav, da nismo dovolj močne osebnosti. A prav iskanje pomoči in rešitve kaže na močne osebnosti, je prepričana Sabina Gombač, strokovna vodja društva Zaupni telefon Samarijan in prostovoljka, ki poudarja, da je prav vsaka stiska pomembna in vredna pozornosti in da je s pomočjo iz prav vsake mogoče najti pot.
Vsaka stiska je pomembna in prav iz vsake je mogoče najti pot
“Pogosto se ljudje skorajda opravičujejo, da so poklicali, sprašujejo, ali motijo, češ, zagotovo je stiska koga drugega večja od moje in moja ni vredna tolike pozornosti, a prav vsaka stiska, ki nekoga hromi, preplavlja in mu onemogoča normalno življenje, je pomembna in je vredna pozornosti. Ne glede na to, kaj je njen razlog in kaj si o tem misli okolica! Če je ne rešujemo, lahko postane vseprežemajoča, celo usodna. Zato je najslabše o njej molčati in jo nositi v sebi, ne poiskati kakršne koli pomoči,” svoje izkušnje s prostovoljskim delom na zaupnem telefonu strne Sabina Gombač, strokovni vodja društva Zaupni telefon Samarijan.
Kljub nenehnim stikom nimajo človeka, s katerim bi se lahko odkrito pogovorili
Statistika klicev kaže, da v številu ni bistvenih razlik med spoloma, je pa svojevrsten odsev družbe, da je največ kličočih starih od 45 do 65 let, torej delovno aktivne generacije, ki so praviloma pogosto v stiku s soljudmi, kljub temu pa je najpogostejši povod za stisko osamljenost.
“Klicateljev nikoli ne sprašujemo po osebnih podatkih, nikoli klicev ne snemamo, prav tako se nikjer ne zapisujejo njihove telefonske številke. Zato je zaupnost še toliko večja in se ljudje lažje odprejo. Resda ljudje vse več komuniciramo, a v resnici vse težje tkemo pomembne medsebojne vezi, se težko iskreno pogovarjamo in zato ljudje s svojimi stiskami pogosto ostanejo sami. Možnost zaupnega pogovora z usposobljenimi prostovoljci na anonimnih telefonih je zato še zmeraj izjemnega pomena. Samo na Zaupnem telefonu Samarijan jih na leto prejmemo več kot petindvajset tisoč.”
Stiske kličočih so res izjemno raznovrstne, a pogovor je vselej lahko bistven del pomoči, tudi ko pokličejo tisti, povsem prepričani, da iz stiske ni več izhoda, ki svoje misli in celo načrte o samomoru zelo jasno izražajo: “Pri nas velja prepričanje, da ko nekdo pokliče, v katerem koli stanju obupa, pomeni, da en majhen košček njega še vedno ima upanje. Ljudem pomagamo, da prek pogovora, razbremenitve, resničnega poslušanja začutijo, da njihove stiske nekdo razume, jemlje resno, da jih ne omalovažuje, da se mu stisk ni treba sramovati, še manj tega, da je poiskal pomoč. Morda mu pomagamo razmisliti o tem, kako se da na težavo pogledati še z druge plati.”
Resda so na telefonih na voljo posebej usposobljeni prostovoljci, a smo lahko človeku tudi v najhujših stiskah v neizmerno pomoč tudi popolni laiki, čeprav smo le sodelavci, sosedje, znanci: “Najpomembneje si je vzeti čas in človeka poslušati. Ni nam treba imeti rešitve za njegov problem. Velikokrat sploh ne pričakujejo nikakršnega nasveta, potrebujejo le osebo, ki jih res posluša, da si vzame čas. S tem damo vedeti, da se nam njegova stiska zdi vredna pozornosti, ter z razumevanjem in priznavanjem dajemo upanje, da je iz vsake stiske moč najti pot!” je prepričana Sabina Gombač.
Brezplačna telefonska številka zaupnega telefona Samarijan 116 123 je le ena izmed možnosti pomoči prek telefona.
Če človeku taka pomoč ne ustreza in če v svoji okolici ne zmore najti osebe, ki bi ji lahko zaupal, je poleg zdravstvenih ustanov po Sloveniji na voljo tudi sedem posvetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet.
Psihološke svetovalnice, v katerih je vsakomur dostopna individualna obravnava brez napotnice zdravnika ali zdravstvene izkaznice, so v Ljubljani, Kranju, Celju, Novi Gorici, Postojni, Sevnici, Slovenj Gradcu, Laškem, Murski Soboti.
Na to, da ljudje iz svojih stisk prepogosto ne najdejo izhoda, pa vsako leto opozarja tudi svetovni dan preprečevanja samomora. Jutri, ko bo potekala okrogla miza o tej temi, bo v Ljubljani na Slovenski cesti postavljena 70 metrov dolga miza z 220 telefoni. Ob dvigu katere koli slušalke bo moč slišati igrane posnetke stisk, ki jih prostovoljci sicer slišijo na Zaupnem telefonu Samarijan. Na stisko in nujnost njene destigmatizacije pa bo do bo ponedeljka opozarjala tudi zastava, ki bo visela z vrha Nebotičnika.
Pri Samarijanu iščejo nove prostovoljce, predvsem z območja Maribora, kjer bodo oktobra potekala usposabljanja za pomoč ljudem v tovrstni stiski.
Telefoni za pomoč v stiski:
V stiski lahko poiščemo strokovno pomoč tudi v eni izmed desetih psiholoških svetovalnic:
Za podporo, komunikacijo in podatke o ustreznih oblikah pomoči je primerno tudi spletno svetovanje:
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Priznati svojo čustveno stisko, se o njej pogovarjati in poiskati pomoč za izhod iz nje, je za marsikoga še zmeraj neizmerno težko, saj je stiska pri nas še zmeraj stigma. Kazala naj bi, da smo nesposobni za reševanje svojih težav, da nismo dovolj močne osebnosti. A prav iskanje pomoči in rešitve kaže na močne osebnosti, je prepričana Sabina Gombač, strokovna vodja društva Zaupni telefon Samarijan in prostovoljka, ki poudarja, da je prav vsaka stiska pomembna in vredna pozornosti in da je s pomočjo iz prav vsake mogoče najti pot.
Vsaka stiska je pomembna in prav iz vsake je mogoče najti pot
“Pogosto se ljudje skorajda opravičujejo, da so poklicali, sprašujejo, ali motijo, češ, zagotovo je stiska koga drugega večja od moje in moja ni vredna tolike pozornosti, a prav vsaka stiska, ki nekoga hromi, preplavlja in mu onemogoča normalno življenje, je pomembna in je vredna pozornosti. Ne glede na to, kaj je njen razlog in kaj si o tem misli okolica! Če je ne rešujemo, lahko postane vseprežemajoča, celo usodna. Zato je najslabše o njej molčati in jo nositi v sebi, ne poiskati kakršne koli pomoči,” svoje izkušnje s prostovoljskim delom na zaupnem telefonu strne Sabina Gombač, strokovni vodja društva Zaupni telefon Samarijan.
Kljub nenehnim stikom nimajo človeka, s katerim bi se lahko odkrito pogovorili
Statistika klicev kaže, da v številu ni bistvenih razlik med spoloma, je pa svojevrsten odsev družbe, da je največ kličočih starih od 45 do 65 let, torej delovno aktivne generacije, ki so praviloma pogosto v stiku s soljudmi, kljub temu pa je najpogostejši povod za stisko osamljenost.
“Klicateljev nikoli ne sprašujemo po osebnih podatkih, nikoli klicev ne snemamo, prav tako se nikjer ne zapisujejo njihove telefonske številke. Zato je zaupnost še toliko večja in se ljudje lažje odprejo. Resda ljudje vse več komuniciramo, a v resnici vse težje tkemo pomembne medsebojne vezi, se težko iskreno pogovarjamo in zato ljudje s svojimi stiskami pogosto ostanejo sami. Možnost zaupnega pogovora z usposobljenimi prostovoljci na anonimnih telefonih je zato še zmeraj izjemnega pomena. Samo na Zaupnem telefonu Samarijan jih na leto prejmemo več kot petindvajset tisoč.”
Stiske kličočih so res izjemno raznovrstne, a pogovor je vselej lahko bistven del pomoči, tudi ko pokličejo tisti, povsem prepričani, da iz stiske ni več izhoda, ki svoje misli in celo načrte o samomoru zelo jasno izražajo: “Pri nas velja prepričanje, da ko nekdo pokliče, v katerem koli stanju obupa, pomeni, da en majhen košček njega še vedno ima upanje. Ljudem pomagamo, da prek pogovora, razbremenitve, resničnega poslušanja začutijo, da njihove stiske nekdo razume, jemlje resno, da jih ne omalovažuje, da se mu stisk ni treba sramovati, še manj tega, da je poiskal pomoč. Morda mu pomagamo razmisliti o tem, kako se da na težavo pogledati še z druge plati.”
Resda so na telefonih na voljo posebej usposobljeni prostovoljci, a smo lahko človeku tudi v najhujših stiskah v neizmerno pomoč tudi popolni laiki, čeprav smo le sodelavci, sosedje, znanci: “Najpomembneje si je vzeti čas in človeka poslušati. Ni nam treba imeti rešitve za njegov problem. Velikokrat sploh ne pričakujejo nikakršnega nasveta, potrebujejo le osebo, ki jih res posluša, da si vzame čas. S tem damo vedeti, da se nam njegova stiska zdi vredna pozornosti, ter z razumevanjem in priznavanjem dajemo upanje, da je iz vsake stiske moč najti pot!” je prepričana Sabina Gombač.
Brezplačna telefonska številka zaupnega telefona Samarijan 116 123 je le ena izmed možnosti pomoči prek telefona.
Če človeku taka pomoč ne ustreza in če v svoji okolici ne zmore najti osebe, ki bi ji lahko zaupal, je poleg zdravstvenih ustanov po Sloveniji na voljo tudi sedem posvetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet.
Psihološke svetovalnice, v katerih je vsakomur dostopna individualna obravnava brez napotnice zdravnika ali zdravstvene izkaznice, so v Ljubljani, Kranju, Celju, Novi Gorici, Postojni, Sevnici, Slovenj Gradcu, Laškem, Murski Soboti.
Na to, da ljudje iz svojih stisk prepogosto ne najdejo izhoda, pa vsako leto opozarja tudi svetovni dan preprečevanja samomora. Jutri, ko bo potekala okrogla miza o tej temi, bo v Ljubljani na Slovenski cesti postavljena 70 metrov dolga miza z 220 telefoni. Ob dvigu katere koli slušalke bo moč slišati igrane posnetke stisk, ki jih prostovoljci sicer slišijo na Zaupnem telefonu Samarijan. Na stisko in nujnost njene destigmatizacije pa bo do bo ponedeljka opozarjala tudi zastava, ki bo visela z vrha Nebotičnika.
Pri Samarijanu iščejo nove prostovoljce, predvsem z območja Maribora, kjer bodo oktobra potekala usposabljanja za pomoč ljudem v tovrstni stiski.
Telefoni za pomoč v stiski:
V stiski lahko poiščemo strokovno pomoč tudi v eni izmed desetih psiholoških svetovalnic:
Za podporo, komunikacijo in podatke o ustreznih oblikah pomoči je primerno tudi spletno svetovanje:
Če bi ga srečali na cesti, bi se vam zdel čisto običajen moški. “Pri Marfanovem sindromu lahko govorimo o prikriti invalidnosti. Navzven se nam ne vidi, da smo bolni, znotraj pa je vse narobe, saj je prizadeto vezivno tkivo, ki je po celem telesu,” pravi Simon Petrovčič, ki so mu diagnozo za Marfanov sindrom postavili ravno v obdobju, ko se je začel osamosvajati. ”Moje ambicije so bile visoke, zanimala me je mednarodna ekonomija – vedno sem si želel voditi neko podjetje, želel sem imeti srečne zaposlene.” Zaradi bolezni pa je zdaj – pri 37 letih – invalidsko upokojen, vendar to ne pomeni, da ga je bolezen omejila pri načrtih za prihodnost in da je zaprt med štirimi stenami. O bolezni odkrito govori, vodi društvo Marfanovih bolnikov in pravi, da je bolezen nekako zanj pravzaprav darilo.
Ker se ideje devetletke, ki je obetala zgodnejši, a zato veliko prijaznejši vstop v obvezno šolanje, v praksi iz leta v leto manj uresničujejo, starši bodočih prvošolčkov vse pogosteje razmišljajo o odlogu šolanja. Kdaj je otrok zrel za vstop v šolo, so poznavanje abecede in številk, veščina zavezovanja vezalk ali potreba po plenički v nočnem času res zanesljivi kazalci za vpis v šolo ali proti njemu? Obstaja res bistvena razlika med zrelostjo fantkov in punčk? Kdaj je za otroka primernejše, da mu omogočimo "dodatno leto otroštva" in kdaj bi s takim podaljševanjem bivanja v vrtcu otroku naredili škodo? O tem sta pred časom svetovali psihologinja Tina Merčnik, ravnateljica vrtca Hansa Christiana Andersena iz Ljubljane in specialna pedagoginja dr. Vanja Kishwarday s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Ker se s tem vprašanjem prav zdaj ubada kar nekaj staršev, odgovore v Ambulanti 202 ponovno ponujamo v premislek.
Zdravljenje številnih vrst raka je vse učinkovitejše, nekatere postajajo skorajda kronična bolezen. Pet let po odkritju najpogostejšega raka pri ženskah, raka dojk, živi več kot 85 odstotkov bolnic, pri najpogostejšem raku moških, raku prostate, pa to število že presega 90%. Pri nekaterih vrstah raka pa kljub napredku medicine izjemno nizka stopnja preživetja ostaja stalnica že desetletja. Tak je tudi rak trebušne slinavke, pri katerem bolniki po diagnozi v povprečju živijo le nekaj mesecev, pet let po diagnozi pa živi manj kot pet odstotkov obolelih. Zato pred Svetovnim dnevom raka opozarjamo prav na to, 10. najpogostejšo vrsto raka pri nas. Bitko z njim pri nas v povprečju izgubi vsak dan vsaj en bolnik.
Po medicinski definiciji je človeško telo podhlajeno takrat, ko se njegovo "jedro", torej najpomembnejši organi, shladi na 35 stopinj. Za to pa še zdaleč niso potrebne polarne temperature zraka, človek se lahko usodno ohladi že pri stopinjah precej nad ničlo, celo v neogrevanih stanovanjih. Kljub temu pa ekstremna podhladitev lahko celo reši življenje. Kako je to mogoče, kaj se med podhladitvijo dogaja v telesu in kako podhlajeni osebi pravilno pomagati izveste v tokratni Ambulanti 202.
Novosti, ki naj bi pripomogle k temeljitemu čiščenju čakalnih seznamov in s tem k skrajševanju ponekod že kritično dolgih čakalnih dob, je v Ambulanti 202 predstavila mag. Katarina Kralj z Direktorata za zdravstveno varstvo Ministrstva za zdravje.
Primer okužbe odrasle osebe z ošpicami pred dnevi je opozoril, da tudi odrasla populacija ni imuna na otroške bolezni. Koliko in kako dolgo morebitno nas cepljenje v mladosti sploh še ščiti, kako lahko svojo odpornost preverimo in kdaj je smiselno ponovno cepljenje, je povedala dr. Veronika Učakar s Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
"Vsak, ampak vsak ponedeljek sem začenjala s hujšanjem," svoj dolgoletni boj s kilogrami opisuje Tamara Božić, "večkrat mi je uspelo zelo shujšati, tudi do 30 kilogramov, vsakič sem se zredila nazaj. Prelomnica je bila, ko je tehtnica pokazala 149.8 kilograma, ko nisem mogla prehoditi niti nekaj stopnic več in ko si zaradi debelosti nisem več mogla sama obrisati zadnjice. Takrat sem se prvič resno vprašala, ali res želim umreti ali končati na vozičku in kaj sploh imajo od mene moji bližnji?"
Vse leto smo ob četrtkih opozarjali na pomembne zdravstvene teme in osebne zgodbe tistih, ki jim je bolezen pomembno vplivala na življenje: pet oddaj je med vsemi poželo največ zanimanja.
Ko prazniki in čas pred njimi postanejo naporna preizkušnja, sprožijo pritisk, nemir in divjanje, odnesejo službene obveznosti in prinesejo praznino, ko rahljajo odnose, poglobijo tesnobo in odpirajo rane. Ko jih težko pričakujemo in komaj čakamo, da minejo.
Strokovnjaki opažajo, da je debelost tako med otroci kot odraslimi vedno bolj razširjena saj imamo slabe prehranske navade, gibamo pa se tudi manj kot včasih. Nezdrav življenjski slog in z njim povezana debelost povzroča tudi vse bolj pogoste motnje presnove torej metabolni ali metabolični sindrom. Te pa pomenijo velika tveganja za razvoj resnih zdravstvenih težav od bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, možganske kapi do raka.
Vsej pestrosti ponudbe mamil neštetih vrst in oblik navkljub, je alkohol še vedno najljubša droga slovenskega naroda. Tudi podatek, da vsako leto neposredno zaradi pitja alkohola umre na stotine ljudi , ne zaleže: uradno zabeležena količina popitega alkohola v Sloveniji se v zadnjem desetletju ni bistveno spremenila, alkohol pa je prav letos znova dobil celoletno vstopnico tudi na športna prizorišča.
V mrzlih dneh in tik pred hrupnim veselim decembrom moramo še bolj kot navadno skrbeti za svoja ušesa in sluh. Če je morda zvončkljanje in pokanje okoli nas v tem delu leta neizogibno, pa večina zvonjenje, šumenje in pokanje v ušesih podcenjuje. Saj poznate šaljivo uganko: povej mi, v katerem ušesu mi zvoni?
Moški težje priznajo zdravstvene težave od žensk. Onkološko društvo OnkoMan želi med drugim moške spodbuditi k pravočasnemu obisku zdravnika
“Kar nekaj let potrebuješ da sploh dojameš, kako številne omejitve v življenje prinaša taka poškodba, še sedaj pa nisem prepričan, da sem jo zares sprejel” deset let po prometni nesreči, po kateri je postal tetraplegik, opisuje 27 letni Aleš Kramolc.
Smrt nas vedno globoko zaznamuje. V posamezniku se prebudi množica čustev: od straha in občutka nemoči vse do jeze. Srečanje z vprašanjem smrti je že za odraslega naporno, kaj šele za otroka, ki težko razume zakaj nekoga ni več med nami, še manj pa se zaveda kaj je žalovanje in kako poteka. Kako se s smrtjo torej soočajo otroci in kako jim pri tem lahko pomagamo, da ne bi postali pozabljeni žalovalci, ki bi posledice nedopuščenega žalovanja na svoj način nosili vse življenje. Mateja Brežan se je pogovarjala z Martino Košar iz Slovenskega društva Hospic.
Po navadi slišimo, da je stalna telesna temperatura človeka 36 celih osem stopinje Celzija, vendar ni čisto tako
Ljudje se morajo v želji po zdravju prebijati skozi množico nepreverjenih, zavajajočih, nasprotujočih si, tudi komercialnih informacij. Odslej bo v pomoč Nacionalni portal o hrani in prehrani, kjer bodo objavljene le skrbno preverjene, strokovne in nepristranske informacije. Eden od soavtorjev, prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.
Tudi letos se Val 202 kot medijski partner pridružuje Evropskemu dnevu oživljanja, ki bo letos med drugim odpiral vprašanja o tem, zakaj tako zelo malo očividcev sploh skuša pomagati človeku s srčnim zastojem in kako v tako usodnih trenutkih premagati hromeči strah.
V Sloveniji vsako leto zboli za rakom dojk skoraj 1300 žensk in približno deset moških. Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah, a če ga odkrijemo dovolj zgodaj, imamo velike možnosti, da ozdravimo. Poleg zgodnjega odkrivanja bolezni je ključno tudi takojšnje učinkovito ter vsaki bolnici prilagojeno zdravljenje in zagotavljanje kakovostnega življenja po njem. O psiho-socialni podpori med zdravljenjem in po njem, o potrebah bolnic po vrnitvi v vsakdanje tirnice življenja in možnostih, ki jih imajo ženske za celovito, osebi prilagojeno obravnavo v Ambulanti 202.
Jakob Škantelj se je rodil popolnoma zdrav, pri letu in pol pa se je poškodoval v prometni nesreči. Takrat so spregledali hematom, ki je prekinil komunikacijo živcev v hrbtenjači in tako je Jakob postal tetraplegik. Drugačnega življenja kot na vozičku ne pozna, življenje pa vseeno dojema kot darilo in se vključuje v družbo. Je podiplomski študent fakultete za družbene vede in pedagoške fakultete, dejaven športnik v bocci oziroma balinanju, želi si tudi uvrstitve na paraolimpijskih igrah v Tokiu. Jakob Škantelj je govoril o tem, kako poteka njegov dan, o ljubezni do psa, potovanj in o tem, da si življenja brez športa ne predstavlja.
Neveljaven email naslov