Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fizika sil, ki so udeležene pri uporabi varnostnega pasu v vozilu, je brezkompromisno jasna – sile, ki delujejo na telo v hipnem primežu prometne nesreče, se z njim igrajo kot z lutko, sploh če ni pripeto z varnostnim pasom. Frekvenca X preverja sile, ki so v ozadju (ne)uporabe varnostnega pasu. Privežite se z nami!
Sile, ki delujejo na telo med prometno nesrečo, se z njim igrajo kot z lutko, sploh če ni pripeto z varnostnim pasom
Lani je v Sloveniji umrlo 45 voznikov in 16 potnikov osebnih vozil, 21 od teh oziroma 34 odstotkov jih med nesrečo ni bilo pripetih. V Združenih državah Amerike celo na primer opažajo, da več kot polovica najstnikov in mlajših odraslih, ki so leta 2014 umrli v prometnih nesrečah, ni bila pripeta. Nesreče, ki jih je povzročila neuporaba varnostnega pasu, tam na leto prinesejo več kot 45 milijard dolarjev stroškov.
“Ljudje naj uporabljajo varnostni pas, saj nas ta še posebej obvaruje pri čelnih trkih.” – fizik dr. Jurij Bajc
Uporaba varnostnega pasu bi morala biti za nas samoumevna, tudi če sedimo na zadnjih sedežih, poudarja Bojan Oblak z Agencije za varnost prometa. “A to je šele polovica dela. Pomembno je, da pas poravnaš.” Nepravilno nameščen pas lahko namreč povzroči še dodatno škodo. Če si ga ne pripnemo prav, če je preveč ohlapen, lahko med prometno nesrečo še dodatno poškoduje hrbtenico.
Oblak je ob tem opozoril na nepravilno miselnost, da se na krajših vožnjah ni treba pripeti. “Ne zavedamo se velikih sil. Človeško telo je pretežko, da bi se pri 30 km/h samo ujelo. Prirejeno je za hitrost do 7 km/h.“
“Če imam zadaj potnika nepripetega, ne speljem, dokler se ne pripne. To je lahko moj potencialni ubijalec.”- Bojan Oblak, Agencija za varnost prometa
Fizik dr. Jurij Bajc z ljubljanske pedagoške fakultete pravi, da je varnostni pas pomemben zaradi dveh vidikov: z njegovo uporabo se sila ob trku porazdeli po celem telesu, podaljša pa se tudi pot, kar je ključno pri tem, da kar se da zmanjšamo silo.
Kot je izračunal, je pri trku s hitrostjo 30 km/h sila, ki deluje na telo, približno sedemkrat večja od običajne sile teže. Pri 70 kg težkem človeku je ta sila ekvivalentna masi 500 kg. Če pa ob tem ne uporabljamo varnostnega pasu, sila ustreza masi petih ton! Kaj pa 90 km/h? “Če bi vzeli enako razdaljo, bi bile sile devetkrat večje, z uporabo varnostnega pasu bi bila ta sila približno 4,5 tone.” Za lažjo predstavo: hitrost 30 km/h bi na primer dosegli s skokom s 3,5 metra višine, sama sila, ki bi delovala ob tem, pa je odvisna od načina doskoka. Skok na toge noge bi imel podobne posledice, kot če priletimo v vetrobransko steklo.
Kot sva še naračunala, bi človek, ki bi se v oviro nepripet brez zaviranja zaletel s hitrostjo 90 km/h, v vetrobransko steklo priletel s silo, ki bi ustrezala masi 45 ton.
“Hitrost 90 km/h doseže padajoče telo (človek), če skoči z višine okoli 32 metrov, torej z 10. ali 11. nadstropja.” – Jurij Bajc
Le tri sekunde potrebujemo, da se privežemo! Če želiš biti drugačen in zato neprivezan, pomisli, kako drugačen boš, če v nesreči “poletiš” skozi okno!
Pripnite se. Dr. Bajc o silah ob nesreči. pic.twitter.com/kbtw1Bydwj
— Frekvenca X (@FrekvencaX) March 23, 2017
676 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Fizika sil, ki so udeležene pri uporabi varnostnega pasu v vozilu, je brezkompromisno jasna – sile, ki delujejo na telo v hipnem primežu prometne nesreče, se z njim igrajo kot z lutko, sploh če ni pripeto z varnostnim pasom. Frekvenca X preverja sile, ki so v ozadju (ne)uporabe varnostnega pasu. Privežite se z nami!
Sile, ki delujejo na telo med prometno nesrečo, se z njim igrajo kot z lutko, sploh če ni pripeto z varnostnim pasom
Lani je v Sloveniji umrlo 45 voznikov in 16 potnikov osebnih vozil, 21 od teh oziroma 34 odstotkov jih med nesrečo ni bilo pripetih. V Združenih državah Amerike celo na primer opažajo, da več kot polovica najstnikov in mlajših odraslih, ki so leta 2014 umrli v prometnih nesrečah, ni bila pripeta. Nesreče, ki jih je povzročila neuporaba varnostnega pasu, tam na leto prinesejo več kot 45 milijard dolarjev stroškov.
“Ljudje naj uporabljajo varnostni pas, saj nas ta še posebej obvaruje pri čelnih trkih.” – fizik dr. Jurij Bajc
Uporaba varnostnega pasu bi morala biti za nas samoumevna, tudi če sedimo na zadnjih sedežih, poudarja Bojan Oblak z Agencije za varnost prometa. “A to je šele polovica dela. Pomembno je, da pas poravnaš.” Nepravilno nameščen pas lahko namreč povzroči še dodatno škodo. Če si ga ne pripnemo prav, če je preveč ohlapen, lahko med prometno nesrečo še dodatno poškoduje hrbtenico.
Oblak je ob tem opozoril na nepravilno miselnost, da se na krajših vožnjah ni treba pripeti. “Ne zavedamo se velikih sil. Človeško telo je pretežko, da bi se pri 30 km/h samo ujelo. Prirejeno je za hitrost do 7 km/h.“
“Če imam zadaj potnika nepripetega, ne speljem, dokler se ne pripne. To je lahko moj potencialni ubijalec.”- Bojan Oblak, Agencija za varnost prometa
Fizik dr. Jurij Bajc z ljubljanske pedagoške fakultete pravi, da je varnostni pas pomemben zaradi dveh vidikov: z njegovo uporabo se sila ob trku porazdeli po celem telesu, podaljša pa se tudi pot, kar je ključno pri tem, da kar se da zmanjšamo silo.
Kot je izračunal, je pri trku s hitrostjo 30 km/h sila, ki deluje na telo, približno sedemkrat večja od običajne sile teže. Pri 70 kg težkem človeku je ta sila ekvivalentna masi 500 kg. Če pa ob tem ne uporabljamo varnostnega pasu, sila ustreza masi petih ton! Kaj pa 90 km/h? “Če bi vzeli enako razdaljo, bi bile sile devetkrat večje, z uporabo varnostnega pasu bi bila ta sila približno 4,5 tone.” Za lažjo predstavo: hitrost 30 km/h bi na primer dosegli s skokom s 3,5 metra višine, sama sila, ki bi delovala ob tem, pa je odvisna od načina doskoka. Skok na toge noge bi imel podobne posledice, kot če priletimo v vetrobransko steklo.
Kot sva še naračunala, bi človek, ki bi se v oviro nepripet brez zaviranja zaletel s hitrostjo 90 km/h, v vetrobransko steklo priletel s silo, ki bi ustrezala masi 45 ton.
“Hitrost 90 km/h doseže padajoče telo (človek), če skoči z višine okoli 32 metrov, torej z 10. ali 11. nadstropja.” – Jurij Bajc
Le tri sekunde potrebujemo, da se privežemo! Če želiš biti drugačen in zato neprivezan, pomisli, kako drugačen boš, če v nesreči “poletiš” skozi okno!
Pripnite se. Dr. Bajc o silah ob nesreči. pic.twitter.com/kbtw1Bydwj
— Frekvenca X (@FrekvencaX) March 23, 2017
Zmaga umetne inteligence nad človekom v igri GO je prelomnica, ki se je bomo nostalgično spominjali, kot se spominjamo Jamesa Watta, bratov Wright ali prvega poslanega elektronskega sporočila. Človeka je premagala, ne da bi jo kdo naučil igrati go. Dobila je vpogled v ogromno odigranih iger, potem je nekaj časa igrala sama proti sebi in se naučila bolje od svetovnega prvaka. Tako hitrega napredka niso pričakovali vsaj še nekaj let. Stroji danes premorejo ogromno moč procesiranja, vse hitreje se učijo sami in človeka izpodrivajo na številnih področjih.
Bitje materinega srca je prvi zvok, ki ga sliši človek. Že milijone let nas z najrazličnejšimi zvoki zasipava narava. Vseskozi smo ustvarjali tudi svoje zvoke – od najbolj domačih frekvenc človeškega glasu, umetelnih glasbenih harmonij, do povsem sintetičnih trdih zvokov … in se vse skupaj naučili tudi zapisovati in shranjevati. »Skoraj vse o zvoku« je naslov nove razstave v Tehniškem muzeju v Bistri.
"Roboti ne bodo nikoli razumeli politike!" Misel direktorja IJS dr. Jadrana Lenarčiča je dobro izhodišče za realen premislek o robotski prihodnosti. Bo ta humanoidna ali predvsem tehnološka? Bodo roboti res bolj spretni in inteligentni od ljudi? Na Evropskem robotskem forumu 2016 smo se pogovarjali z uglednima gostoma prof. Brunom Sicilianom in dr. Markusom Grebensteinom.
So nagrade prestiž ali breme? Koliko posamezniku pomeni, da je za svoje delo nagrajen in kako zelo nagrada vpliva na njegovo nadaljnje delo? Je lahko nagrada pozitivna spodbuda za naprej ali je kdaj za posameznika tudi ovira, saj se po prejetju priznanja od njega pričakuje še več? Ker se evforija po smučarskih skokih v Planici še ni polegla, so nas tokrat zanimale športne nagrade, pa ne samo to. Spraševali smo se, kako stresno je tekmovati za stopničke, kako to občuti športnik in kako to pojasnjuje psiholog, v katerem starostnem obdobju najbolj cenimo nagrade oziroma kdaj si jih najbolj želimo?
Z doktorjem Michaelom Fehringerjem z Evropske vesoljske agencije se bomo pogovarjali o Zemljini težnosti, biomasi in oceanskih tokovih, dr. Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo pa bo predstavil, kaj novega smo se naučili o tokovih v našem Jadranu.
Z doktorjem Michaelom Fehringerjem z Evropske vesoljske agencije se bomo pogovarjali o Zemljini težnosti, biomasi in oceanskih tokovih, dr. Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo pa bo predstavil, kaj novega smo se naučili o tokovih v našem Jadranu.
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali krajše IUAPAC [júpak] je v začetku leta razglasila, da so odkrili štiri nove kemijske elemente. Periodni sistem, ki ga je večina spoznala v osnovni šoli in z njim v srednji šoli tudi za zmeraj prekinila stike, pa je s tem zapolnil vrzeli. A ker v svetu atomov nič ni, kot se zdi, v tokratni Frekvenci raziskujemo, čemu koristijo nestabilni elementi, kaj sploh pomeni odkriti nek element, zakaj novinci še lep čas ne bodo imeli svojih imen in kdo neki je ukradel kurčatovij.
Bi lahko v Sloveniji danes imeli svojo Nokio? Morda, računalniško podjetje Iskra Delta je bilo pred 30 leti v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena osebna računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so razpeti med interesi politike in tajnih služb tik pred osamosvojitvijo propadli. Z nekaterimi akterji raziskujemo tehnološka in politična ozadja hitrega vzpona in zatona Iskre Delte.
Pred kratkim je svet kot blisk obkrožila novica, da je znanstvenikom projekta LIGO uspelo prvič neposredno zaznati gravitacijske valove. Gre za še eno od potrditev Einsteinove vizije vesolja v splošni teoriji relativnosti. Kaj so pravzaprav odkrili znanstveniki in zakaj je odkritje tako pomembno, pojasnjujeta prof. dr. Andrej Čadež in prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Britanska državna bioetična komisija je januarja dala dovoljenje raziskovalni skupini pod vodstvom Kathy Niakan iz Instituta Francis Crick, da lahko začne opravljati genetske poskuse na človeških zarodkih. Čeprav pravijo, da bodo njene raziskave pomagale razumeti biologijo zgodnjega človeškega razvoja, se pojavlja vprašanje, ali so znanstveniki z genetskimi eksperimenti na človeških zarodkih in svojimi nadaljnjimi načrti dokončno prestopili mejo in odprli Pandorino skrinjico. Več o tako imenovani tehnologiji spreminjana genetskega materiala CRISPR, ki jo številni opisujejo za revolucionarno, v Frekvenci X.
Ukvarjali smo se s ponavljajočim se nenadzorovanimi trzljaji in kompleksnejšimi gibi, imenovanim tiki. Ob pomoči nevrologa in psihiatra smo se spustili v sivo območje med hotenimi in nehotenimi gibi ter po najboljših močeh pojasnili za zdaj slabo raziskan izvor tikov.
Težavnost izbire srečamo vsakokrat, ko stopimo v malo bolje založeno trgovino. Naš največji trgovec ima na primer v spletni trgovini 97 zobnih krem, 104 vrste sadnih jogurtov in 47 vrst kruha. To je veliko. No, sprehod po prodajalni čevljev in oblek, športne opreme ali računalnikov je podobno neobvladljiv. Police se šibijo pod stotinami različnih vrst izdelkov. Imeti na izbiro tri vrste zobne kreme je bolje kot imeti eno, toda 97 … Postane več kdaj preveč? In kako se odločamo pri izbiri partnerja, službe in ob drugih življenjskih prelomnicah? O paradoksu izbire razpravljamo z ameriškim psihologom dr. Barryjem Schwartzom in našo filozofinjo dr. Renato Salecl.
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Najbrž ne bi pomislili, da imata kuhanje juhe v hribih in izstreljevanje satelitov v tirnico okoli Zemlje kaj skupnega. Gre za kavitacijo, ki povzroča težave v črpalkah raketnih motorjev in v turbinah elektrarn, ne prizanaša ne živalim niti rastlinam, vendar pa take implozije lahko obrnemo tudi nam v prid.
Najbrž ne bi pomislili, da imata kuhanje juhe v hribih in izstreljevanje satelitov v tirnico okoli Zemlje kaj skupnega. Gre za kavitacijo, ki povzroča težave v črpalkah raketnih motorjev in v turbinah elektrarn, ne prizanaša ne živalim niti rastlinam, vendar pa take implozije lahko obrnemo tudi nam v prid.
Področje razvoja električnih vozil in baterijskih sistemov zanje je na vrhuncu. Tudi Slovenci smo na področju razvoja tovrstnih akumulatorjev v svetovni raziskovalni špici. Baterijske sisteme prihodnosti in to, ali bodo lahko kmalu poganjali tudi potniška letala, razkrivamo ta četrtek po 11.45 v valovski oddaji Frekvenca X. Gosta: Dr. Robert Dominko, raziskovalec na Kemijskem inštitutu in Haresh Kamath, Electric Power Research Insitut, ameriška neprofitna R&D organizacija.
Voda na Marsu, bližnje srečanje s Plutonom, novi temperaturni rekordi, otroci s tremi starši, nevtrini, vrhunski svetovni fiziki v Ljubljani, nova vrsta človečnjaka … To je le nekaj asociacij na znanstveno leto 2015. Kaj so bila najprodornejša odkritja minulih 12 mesecev, katera so najbolj vroča raziskovalna področja in kaj je odmevalo znotraj naših meja, se spominjamo v posebni epizodi Frekvence X.
Zakaj Slovenija vlaga v znanost in opremo manj kot v času Jugoslavije, kako je s pogoji dela in dosežki, kakšna je prihodnost slovenske znanosti in inovativnosti. Bo znanost kdaj naša prioriteta? Razmišljata dr. Vito Turk in dr. Martin Klanjšek.
Medtem ko je podnebna znanost vse bolj prepričana v podnebne spremembe, zanikanje problema paradoksno narašča. Skepticizem je resda zdrava mera nezaupanja v prehitre sklepe. Skeptik hoče dokaze. A težava pri podnebnih spremembah in onesnaženem okolju na splošno je to, da je dokazov več kot dovolj. Gre bolj za zanikanje resnice, ki nam ni preveč všeč, ker ogroža naš trenutni način življenja.
Neveljaven email naslov