Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
899 epizod
899 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Praznik dela, ki z naraščanjem družbenih neenakosti v času nebrzdanega neoliberalnega kapitalizma, le še pridobiva na pomenu, je v številnih državah vzpodbudil proteste. To priložnost je izkoristil tudi samooklicani venezuelski predsednik Guaido, ki je pod ameriško taktirko skušal izvesti državni udar. To mu je preprečil Maduro, ki že peto leto ne zmore nahraniti ljudstva, zanj pa se je odločno zavzela Rusija. Iran je v teh dneh obupal nad jedrskim sporazumom, japonski cesar Akihito je prepustil delo sinu, Assange pa je po 7ih prostovoljnih letih za vrati ekvadorskega veleposlaništva pristal v britanskem zaporu. Več v Labirintih sveta, v petek ob 14:30 in v soboto 13:45 na prvem programu.
V Labirintih sveta ponujamo komentirani pregled mednarodnih političnih in družbenih trendov, v katerem se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.
Po požaru v pariški katedrali Notre Dame so se zvrstili izrazi obžalovanja in odločnost obnoviti enega od simbolov francoskega glavnega mesta. Napovedanih donacij je že za približno 900 milijonov. Manj odločnosti pri svojem prepričevanju o odločnosti v boju proti podnebnim spremembam zaznava mlada borka proti podnebnim spremembam Greta Thunberg, ki je med tednom gostovala pri evropskih poslancih v Strasbourgu. Zanikanje znanosti in relativizacija znanja prinašata tudi izrazito širitev nalezljivih bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija sporoča, da je bilo med letošnjim januarjem in marcem število okužb z ošpicami za 300 odstotkov večje kot v enakem obdobju lani.
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Ideološka igra šaha med Rusijo in Združenimi državami Amerike se je preselila na ameriško dvorišče, v Venezuelo. So ruski žepi dovolj globoki, da bodo rešili Venezuelo iz gospodarskega prepada, in s tem Madurov politični propad? Papež Frančišek je opozoril na v nebo vpijoče delovanje evropskih držav, ki v prodaji orožja vidijo le vsakodnevni biznis, potem pa z ograjami na mejah preprečujejo beg ljudi pred nasiljem v državah, v katere so ga prodale, in se pričkajo med seboj o razlogih, zaradi katerih ne morejo sprejeti beguncev. V nadaljevanju tokratnih Labirintov sveta o še veliko drugih rečeh, s katerimi se intenzivno ukvarjamo, namesto da bi reagirali na razmislek o tem, kako se je znašlo 20 kilogramov plastike v želodcu breje samice kita glavača in kako je mikroplastika postala sestavni del našega jedilnika in vode. Avtorica: Rajka Pervanje
Ni dokazov, da bi Donalda Trumpa na oblast v Ameriki spravili Rusi. Tako je pokazala preiskava in to dokazujejo tudi odnosi med državama, ki nikoli po koncu hladne vojne niso bili tako napeti kot zdaj. Dve desetletji smo bili priča procesom demokratizacije v mednarodnih odnosih, zdaj pa se soočamo z vračanjem doktrine o omejeni suverenosti. Postaja Venezuela novo prizorišče merjenja moči med velesilama, nekakšen ameriški Bližnji vzhod? Na Kosovu naj bi vsakdo nekaj dobil: kosovski Albanci vizno liberalizacijo, Srbi poseben status za svoje kulturne spomenike, mednarodni investitorji pa rudna bogatstva, katerih vrednost ocenjujejo na več kot 500 milijard evrov. Avtor: Marjan Vešligaj
Novo Zelandijo je minuli teden pretresel prvi teroristični napad v njeni zgodovini. Predsednica tamkajšnje vlade Jacinda Ardern poudarja, da ne bo nikoli izgovorila imena terorista, ki je moril v dveh mošejah v Christchurchu. Čeprav bo Radovan Karadžić preostanek življenja prebil v eni od zaporniških celic blizu Severnega morja, se njegove ideje še naprej prosto širijo. Tudi britansko izstopanje iz Evropske unije, ki bi se moralo zaključiti čez teden dni, je v tem tednu našlo nov ovinek. Theresa May predlaga podaljšanje agonije do konca junija, evropskih poslancev pa naj britanski volivci vseeno ne bi volili. Predsednica britanske vlade za zastoj krivi poslance, ti in večina drugih nespretno vodenje brexita pripisujejo predsednici vlade. Avtor: Matjaž trošt
približevanju konca tedna zremo v vzvratno ogledalo, v katerem se prikazuje najhujši teroristični napad, kar se jih je kdaj koli zgodilo na novozelandskih tleh. Slišali boste, kako po blodnjaku vijuga britanska politika, ki ne išče le izhoda iz Evropske unije, ampak tudi iz lastne politične krize. Če nihče drug, potem je pač na otrocih, da opozorijo na okoljsko ogroženost modrega planeta. In so na pobudo 16-letne Grete Thunberg. Oddajo je pripravil Luka Robida.
Nekaj več kot dva meseca pred evropskimi volitvami je obstoj stranke Fides madžarskega premierja Viktorja Orbana v politični skupini Evropske ljudske stranke negotov zaradi sporne predvolilne kampanje. Poziv francoskega predsednika Emmanuela Macrona k evropski prenovi pa je naletela na mešane odzive. Napetosti, ki so spet izbruhnile med jedrskima silama Indijo in Pakistanom zaradi Kašmirja, opozarjajo na nevarnost tega 71 let starega zamrznjenega konflikta. Več pa Sandra Brankovič
Donald Trump in Kim Jong-un sta se drugič srečala v Hanoju in se pogovarjala o mirovnem procesu na korejskem polotoku. Vprašanje njegove denuklearizacije je še vedno ključno. V Vatikanu je potekalo pomembno zasedanje o spolnih zlorabah v Katoliški cerkvi. Gre za korak naprej v preprečevanju teh zločinov, žrtve pa niso povsem zadovoljne in upravičeno zahtevajo več ukrepov. Diktatorski venezuelski režim je preprečil dobavo humanitarne pomoči. Spet pa se počasi oblikuje huda kriza v indijsko-pakistanskih odnosih. Avtor oddaje je Tomaž Gerden.
Se res vračamo v obdobje hladne vojne? Bo vsako krizno žarišče postalo prizorišče merjenja moči velesil? Smo priča nastajanju novih vojaško- političnih blokov? Le tako si lahko razlagamo dejstvo, da je tudi za Slovenijo pomembno, kaj misli o, na primer, Venezueli. Kaj pomenijo ostri toni izrečeni na varnostni konferenci v Muenchnu? Pregled tedna je pripravil Marjan Vešligaj.
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Kitajci vstopajo v leto prašiča. Je že tako, da azijska velikanka goji drugačen odnos do te živali kot zahodna civilizacija, ki ga ima najraje na krožniku. Kaj si lahko svet obeta v letu prašiča? Iščemo tudi odgovor na vprašanje, zakaj ameriški predsednik Trump tako trmasto vztraja pri gradnji zidu na meji z Mehiko. In pred kako neprijetno izbiro so se znašli obubožani prebivalci Venezuele? In še o zgodovinskem papeževem obisku na arabskem polotoku. Skozi Labirinte sveta z Matejem Šurcem.
Venezuela je trenutno država z dvema predsednikoma. Enim z oblastjo in drugim, ki jo išče tudi s pomočjo mednarodnih zaveznikov. Teh ima ta čas malo predsednica britanske vlade, Theresa May. Poslanci v Londonu želijo, da z Brusljem doseže nov dogovor o izstopu, čeprav je že nekaj časa jasno, da je dogovor o izstopu, ki so ga poslanci pred tedni zavrnili, edini možen dogovor o izstopu iz Unije. Možne izhode iz labirinta brexita bo v tokratni oddaji iskal Matjaž Trošt.
Svetovna politična in gospodarska elita v mondenem Davosu razpravlja o vprašanjih, povezanih z zagotavljanjem gospodarske rasti in čistega okolja. Vendar med udeleženci ni predsednika velesile Združenih držav Amerike. Multilateralna ureditev sveta se vse bolj razkraja. Venezuela se je znašla nevarno blizu državljanske vojne. Avtorica oddaje je Sandra Brankovič.
Tik preden naj bi Velika Britanija izstopila iz Evropske unije, še vedno ni jasno, na kakšen način, če sploh, se bo to zgodilo. Potem, ko je britanski parlament zavrnil dogovor o brexitu, ki ga je z Brusljem sklenila premierka Theresa May, je možno prav vse: tudi preložitev brexita in še en referendum o tem vprašanju. Izredne razmere, ki so posledica snežnih zametov zlasti v Avstriji, Nemčiji in Švici, se počasi umirjajo. Medtem pa se v Avstraliji soočajo s hudo vročino, zaradi katere množično umirajo nekatere vrste živali. V zadnjih treh desetletjih so izumrle številne žuželke, ki so glavni vir hrane nekaterim vrstam ptic, in glavni opraševalec številnih rastlin. Špela Novak.
Ameriški predsednik Donald Trump je v posebnem nagovoru državljankam in državljanom zahteval finančna sredstva za izgradnjo zidu na meji z Mehiko. Njegov govor je vzbudil mešane občutke in veliko kritik. Britanski parlament je začel razpravo, ki naju bi se zaključila z glasovanjem o načrtu za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Premierka Theresa May poskuša najti čim več podpore, kajti drugače bi lahko Britanci odšli pred dogovora z EU. V Demokratični republiki Kongo so dobili novega predsednika, ki obljublja boj s korupcijo in revščino. V alpskih predelih, razen pri nas, pa neumorno sneži. Vaš vodnik skozi Labirinte sveta je Tomaž Gerden.
Se kdaj vprašamo, kako stresno je lahko novo leto za politike, za državne voditelje. Tako kot pred volitvami, morajo državljanom sporočati želje in lepe misli…in ko je praznikov konec, jih javnost kritično ocenjuje. Ali so se te uresničile ali ne? In če ne gre vse po pričakovanjih, se zgodi, da se udeleženci praznovanj na prostem pomešajo s protestniki, tako kot je to bilo v nekaterih francoskih mestih, pa v Beogradu, Banjaluki in še kje. Med željami pa nista vedno le mir in blaginja, pač pa tudi obljube po krepitvi moči in prevladi nad drugimi. To pa je tisto, kar v novo leto vnaša skrb in nemir. Več pa v oddaji, ki jo je pripravil Marjan Vešligaj.
Medtem ko papež Frančišek svari pred pretiranim potrošništvom, k nam prihaja že tretji dobri mož. In kot da bi hoteli sodelovati pri vsesplošnem pokanju petard, v teh dneh beležimo večje delovanje vulkanov. Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o umiku iz Sirije je bila darilo Rusiji, Turčiji in Izraelu, medtem ko so v zgodovini večno zapostavljeni Kurdi, vnovič potegnili kratko. Več pa Rajka Pervanje.
V teh predprazničnih dneh so podnebni pogajalci sklenili, da pošljejo planet Zemlja rakom žvižgat. V teh predprazničnih dneh so ponižani, razžaljeni in obubožani Francozi, Madžari in Srbi zasedli ulice. Vladi v Budimpešti in Beogradu pa se tudi v predprazničnih dneh požvižgata na zahteve demonstrantov, ki jima kričijo pod okni. V teh predprazničnih dneh so sirski Kurdi spet ostali sami, kajti njihovi »zavezniki«, ameriški vojaki, zapuščajo Sirijo. In vse kaže da bo 20 milijonov lačnih ter prikrajšanih prebivalcev v vojni razdejanega Jemna tudi med prazniki ostalo prikrajšanih. In Matej Šurc.
Neveljaven email naslov