Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
898 epizod
898 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Ali bo generacija, ki še zadnja lahko kaj stori za omejitev podnebnih sprememb, izkoristila svojo priložnost? O ukrepih v boju proti podnebnim spremembam razpravljajo udeleženci podnebne konference v Katovicah na Poljskem. Francoska vlada je medtem po nasilnih izgredih popustila zahtevam rumenih jopičev in obljubila zamrznitev zvišanja davka na dizelsko gorivo. V britanskem parlamentu se je z veliko obtožbami na račun vlade začela razprava o dogovoru o brexitu. Poslanci bodo o njem odločali v torek – kaj pa se bo zgodilo, če ga zavrnejo, pa ni jasno. Avtorica oddaje je Špela Novak.
Azovsko morje postaja prizorišče novega spora med Ukrajino in Rusijo. Zaradi zaostrenih razmer, Ukrajina je uvedla celo vojno stanje, je odpovedano srečanje Trump-Putin na vrhu G-20 v Argentini. Ob krizi v Ukrajini, lakoti v Jemnu in drugih mednarodnih izzivih pa se Američani pač najbolj ukvarjajo z barvo novoletnega okrasja, ki ga je prva dama Melanija Trump izbrala za Belo Hišo. Več v tedenskem pregledu zunanje-političnega dogajanja. Labirinte sveta je pripravila Sandra Brankovič.
Na vzhodu nič novega: trgovinski spori med Kitajsko in ZDA se nadaljujejo, srečanje azijsko-tihomorske pobude ni prineslo pomiritve med velikanoma. Tudi na stari celini nič novega: Evropska Unija in Združeno kraljestvo se spotikata ob podrobnostih, ki jih naplavlja brexit. In na Zahodu prav tako nič novega: Trumpova Amerika se še naprej z vsemi sredstvi otepa ljudi iz Srednje Amerike, ki bežijo pred bedo in brezupom. Ameriški predsednik se medtem vztrajno spreneveda glede naročnikov umora savdskega novinarja Jammala Khashoggija. Sprevrženi politiki in kapitalu je pač jasno, da je treba neprijetne novinarje utišati. Tudi ubiti in razrezati, če ne gre drugače. Avtor: Matej Šurc
Dogodek, ki je v marsičem zaznamoval iztekajoči se teden, se je zgodil že pred sto leti. V nedeljo so se v Parizu zbrali voditelji številnih držav, da bi obeležili stoletnico konca 1. svetovne vojne. Sodelovali so na posebnem mirovnem forumu. Žal svet ni bil bolj miren. V Gazi so se spopadli pripadniki gibanja Hamas in izraelska vojska. Vse skupaj se je končalo s premirjem, zaradi katerega je protestno odstopil izraelski obrambni minister. V Evropi še vedno traja negotovost zaradi pogajanj o brexitu. Odstopil je tudi britanski minister za brexit Dominic Raab in številni drugi člani britanske vlade. V Kaliforniji pa so hudi požari opustošili velika območja in terjali več smrtnih žrtev. Več pa Tomaž Gerden.
Vmesne kongresne volitve so predstavniški dom nagnile v korist demokratov, senat ostaja v rokah republikancev. V naših sosednjih državah že nekaj časa poteka tekmovanje v interpretaciji Marakeške izjave o enotnem soočenju z globalnimi migracijami. Zdaj se je interpretacijska bitka preselila še k nam. Evropske politične skupine pa se med tem že ubadajo z majskimi volitvami v evropski parlament. Zadnje volitve evropskih poslancev so prinesle tudi doslej najnižjo volilno udeležbo na evropski ravni ter vzpostavitev dveh evroskeptičnih političnih skupin. Avtor: Matjaž Trošt
Še kako na naše življenje vplivajo odnosi znotraj posameznih držav, še posebej vodilnih. Tako nam ni vseeno, na katero struno igrajo mediji v Združenih državah Amerike, saj jim bodo prej ali slej sledili tudi ostali. Kako pa mi? Naj se oziramo po Ameriki ali nam bližji Nemčiji? Tudi tam se utegnejo stvari spremeniti. Bi odhod Merklove pomenil, da se tudi Nemci postavljajo na prvo mesto? V resnici to počnemo vsi. Pomembno pa je, da ohranjamo dialog in iščemo kompromisne rešitve. O tem in še čem je tekla beseda v Labirintih sveta Marjana Vešligaja.
Po umoru savdskega novinarja Khašoggija, glede katerega ni več dvomov, da je zanj odgovorna Savdska Arabija, so njene zaveznice, zlasti Združene države Amerike, v veliki zadregi. Namesto jasnih obsodb in takojšnjih ukrepov poslušamo izjave v stilu »treba je razkriti, KDO je odgovoren« ali »čakamo na končne ugotovitve preiskave«. Washington izstopa iz še enega pomembnega sporazuma. Trumpa pa bolj kot nova oborožitvena tekma skrbi, da bi se število prebivalcev njegove države, ki znaša blizu 330 milijonov, povečalo za nekaj tisoč na račun migrantov z juga. Avtorica: Špela Novak
Kakšen bo brexit in ali sploh bo? Kakšna je usoda odnosov mednarodne skupnosti s Savdsko Arabijo po očitnem umoru savdskega novinarja na konzulatu te arabske kraljevine v Carigradu? In kaj nam sporoča divjanje narave, ki je ta teden na jugu Francije odnesla vsaj 14 življenj? Kup vprašanj in nemara tudi kakšen odgovor v Labirintih sveta Matjaža Trošta.
Poročilo o podnebnih spremembah, objavljeno v začetku tedna, opozarja, da so razmere zelo resne. Brez temeljite spremembe na sveh življenjskih področjih se bo v prihodnjih nekaj desetletjih globalna temperatura povečala za več kot dve stopinj, kar bo imelo katastrofalne posledice. Kljub političnim pozivom pa je ukrepanje počasno. Imajo pa tudi na tem področju nacionalna sodišča lahko zelo pomembno in pozitivno vlogo. Tudi o tem v Labirintih sveta s Špelo Novak.
Medtem, ko v EP poteka razprava o neofašizmu, skorajda ne mine teden, da ne bi poročali o naravni katastrofi širših razsežnosti, ki prizadene naš planet. Indonezijski otok Sulavesi je v petek stresel močan potres, nato je obalna območja zalil popotresni cunami z valovi, ki so segali tudi do šest metrov visoko. Ob takšnih in podobnih kataklizmah se poraja vprašanje, ali je zanje kriv tudi človek sam. Morda del odgovora ponuja podvig francoskega pustolovca, ki se je odločil preplavati Tihi ocean, spremljevalna ekipa znanstvenikov pa medtem zgrožena odkriva razsežnosti onesnaženja oceana s plastiko. V oddaji govorimo tudi o smrtonosni koleri v Jemnu, o turško – nemških odnosih, pa še o ljudskem glasovanju v Makedoniji, kjer si zmago lastijo tako pobudniki kot nasprotniki referenduma. Avtor oddaje: Matej Šurc
Evropska unija, Rusija in Kitajska združujejo moči za obvod ameriških sankcij proti Iranu, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump v Združenih narodih razglasil za grožnjo svetu. Sodišče EU v Luksemburgu je pritrdilo, da so dodatki evropskih poslancev v višini 40 milijonov na leto zasebni podatki; tako še naprej ostajajo nedotakljivi pri nadzoru dela porabe. Katoliško cerkev pretresajo nova in nova odkritja o spolnih zlorabah, tokrat v Nemčiji. Bodo krivci kdaj razkriti in kaznovani? Po odgovor se je odpravila Sandra Brankovič.
Evropska unija, Rusija in Kitajska združujejo moči za obvod ameriških sankcij proti Iranu, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump v Združenih narodih razglasil za grožnjo svetu. Sodišče EU v Luksemburgu je pritrdilo, da so dodatki evropskih poslancev v višini 40 milijonov na leto zasebni podatki; tako še naprej ostajajo nedotakljivi pri nadzoru dela porabe. Katoliško cerkev pretresajo nova in nova odkritja o spolnih zlorabah, tokrat v Nemčiji. Bodo krivci kdaj razkriti in kaznovani? Po odgovor se je odpravila Sandra Brankovič.
Srečanje voditeljev obeh Korej je bilo prisrčno, prijateljsko, vsaj na površju. Ne vemo pa natančno, kako poteka proces normalizacije odnosov med severno in južno polovico korejskega polotoka. Verjetno ga otežujejo ne preveč dobri ameriško-kitajski odnosi, še posebej na gospodarskem področju. Od teh dveh velesil je v marsičem odvisna usoda korejskega polotoka. Voditelji EU v Salzburgu spet razpravljajo o migracijah. Žal pa so svet spet prizadejale naravne nesreče. Najhuje je bilo v divjanju tajfuna na Filipinih. Avtor oddaje: Tomaž Gerden
Evropa je močna, če govori z enim glasom, je ob svojem slovesu sporočil Jean Claude Juncker in šibka, razdeljena, ko iz nje veje strah, bi dodali k temu. Še posebej, ko se manj kot dvesto kilometrov od njenih obal pripravljajo na bitko vseh bitk. Kako naj se Evropa zavaruje pred nevarnostmi, ki ji grozijo? Naj spodbuja pravni red ali obrambo? Se še spominjamo, proti komu smo stopili v vojno enajstega septembra pred sedemnajstimi leti? Ali zdaj žanjemo njene sadove? O tem in še čem bo govora v tokratnih Labirintnih sveta z Marjanom Vešligajem.
Tajfun Jebi je povzročil veliko škode na Japonskem. To državo je prizadel tudi potres. V Franciji pa je prišlo do političnega pretresa zaradi odstopa dveh ministrov. Švedska se pripravlja na nedeljske parlamentarne volitve, kjer naj bi bila zelo uspešna skrajno desna stranka Švedski demokrati. V Venezueli pa poskuša nedemokratični režim z nenavadnimi finančnimi ukrepi rešiti bankrotirano državo. Avtor oddaje je Tomaž Gerden.
Eksodusu iz Venezuele ni videti konca, obubožano državo, ki vse bolj tone v totalitarizem, naj bi v prihodnjih tednih zapustilo še 100 tisoč prebivalcev, Ekvador odpira humanitarni koridor tistim, ki so namenjeni v Peru, Brazilija svojo mejo zapira z vojsko. Prišlekov se otepa tudi Italija, grozi, da bo preprečila sprejetje prihodnjega evropskega proračuna, če migracijskega bremena ne bodo nase vzele še druge države Evropske unije. Pa sta se v Milanu o zapiranju meja pogovorila italijanski notranji minister Salvini in madžarski premier Orban, v Rimu na isti dan premiera Italije in Češke, Conte in Babiš. Po hudi bolezni je umrl John McCain. V Labirinte sveta vabi Luka Robida.
Papež Frančišek se pred obiskom Irske, kjer se zaradi množičnih spolnih zlorab otrok s strani duhovnikov, ljudje vse bolj oddaljujejo od cerkvenih zapovedi, sooča z novimi tovrstnimi aferami, tokrat iz ameriške Pensilvanije. Žrtve spolnih napadov opozarjajo, da besede in molitve niso dovolj in zahtevajo prevzemanje odgovornosti. Grčija je po osmih letih programov mednarodne pomoči svojo usodo vzela nazaj v svoje roke. Agencija za jedrsko energijo ugotavlja, da Severna Koreja ni prenehala z jedrskimi dejavnostmi. Orbanova hči je z umazano plenico razburila Hrvate in Madžare. Več v Labirintih sveta. Avtorica: Rajka Pervanje.
Kaj pomeni, če se politiki obnašajo neodgovorno? Kaj pomeni, če se neodgovorno ali celo neotesano obnaša prvi mož najmočnejše države sveta? Narobe bi bilo, če tega ne bi jemali resno. Več kot očitno je, da morajo ameriške zaveznice v času predsednikovanja Donlada Trumpa na novo določiti svoj mednarodni položaj in svojo vlogo v mednarodnih odnosih. To velja tudi za krizna žarišča. Skušali smo razkriti, kakšna so najnovejša pričakovanja glede Kosova in Bližnjega vzhoda, zanimali pa so nas tudi vzroki množičnega nezadovoljstva v Romuniji. Avtor: Marjan Vešligaj.
Ameriška vesoljska agencija Nasa v sončevo atmosfero pošilja vesoljsko plovilo. Pa ravno v največji vročini, bi dejali šaljivci. Znanstveniki si bodo naposled ogledali sonce čisto od blizu. V Labirintih sveta pa si pobliže ogledamo oholo ameriško teptanje okoljskih meril, kar nesporno vpliva na podnebne spremembe. Na Zemlji jih vse bolj čutimo v neznosni vročini, uničujočih požarih in besnih nevihtah. V oddaji se pomudimo tudi v balkanskem kotlu, v katerem nenehno vrejo konflikti in mednacionalni spori, kjer vedno in znova rišejo krivične etnične meje. Ob tem pa opozarjamo na odgovornost slovenske politike, da se oddalji od naraščajočega desnega ekstremizma, ki poskuša obvladati staro celino. Avtor: Matej Šurc.
Vroče je po večini Evrope in tudi marsikje po svetu. Vročinski val prinaša suše in gozdne požare in tudi spraševanja o prevelikem segrevanju ozračja našega planeta. Politična vročica je nekoliko popustila. V Zimbabveju je opozicija, ki meni, da so jo na volitvah ogoljufali, pripravila množične proteste. Dejaven je tudi ameriški predsednik Donald Trump. Kitajski je spet zagrozil z novimi carinami, ta država pa pravi, da bo sprejela proti ukrepe. Avtor: Tomaž Gerden.
Neveljaven email naslov