Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
899 epizod
899 epizod
Labirinti sveta so redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija. V njej novinarke in novinarji svetovno dogajanje označujejo in osmišljajo z izvirnim besedilom in ilustrirajo z izbrano glasbo ter z avtentičnimi tonskimi posnetki in izjavami neposrednih udeležencev, od politikov, predstavnikov nevladnih organizacij do naključnih predstavnikov javnega mnenja. Oddaja tako ponujaja enkraten radiofonski preplet mednarodnih političnih in družbenih trendov v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega tedna. 15-minutna oddaja je na sporedu na 1. programu Radia Slovenija vsak petek ob 14.30, ponovitev na 1. programu je v soboto ob 13.45.
Prišel je čas slovesa Baracka Obame. Medtem ko so znani obrisi njegove družbeno-politične zapuščine, svet z veliko negotovostjo zre v mandat 45-ega predsednika Združenih držav Donalda Trumpa. Nekaj manj gotovosti je glede britanskega izstopa iz Evropske unije, potem ko je premierka Theresa May sporočila, da bo uradni ločitveni postopek sprožila konec marca. Unija se je te dni sama s seboj ukvarjala tudi v Evropskem parlamentu, kjer so ob taktiziranju političnih skupin izbirali naslednika Martina Schulza. Tudi po pariški konferenci o rešitvi izraelsko-palestinskega vprašanja sobivanje Izraelcev in Palestincev ne bo nič bolj spravljivo. Poziv k oblikovanju dveh držav so v Tel Avivu označili za proti-judovsko zaroto. O vsem tem v Labirintih sveta, skozi katere vas vodi Luka Robida.
Begunec je po izboru Slovenske akademije znanosti in umetnosti postala beseda minulega leta. Zanjo je glasovalo več kot tisoč ljudi. Izbor besede begunec po mnenju žirije vliva upanje, da spoštovanje temeljnih vrednot še vedno igra pomembno vlogo in hkrati pomeni odločen ne svetu bodeče žice, strahu in sovraštva. Toda že prvi dnevi letošnjega leta so razkrili vso ozkosrčnost in odpor slovenskih oblasti do beguncev, ki v teh dneh na balkanski poti preživljajo obupno zimo. Vlada Mira Cerarja si je namreč zaradi potrditve strogega in krivičnega zakona do tujcev prislužila tudi ukor Sveta Evrope. Begunski problematiki bomo namenili osrednjo pozornost v Labirintih sveta – redni oddaji zunanjepolitičnega uredništva, ki jo tokrat pripravlja Matej Šurc.
Še preden je novi ameriški predsednik Donald Trump uradno prevzel dolžnosti, so nekatera vprašanja že dvignila prah. Republikanska večina v Kongresu namerava najprej odpraviti nekatere ukrepe odhajajočega predsednika Baracka Obame. V Bruslju z napetostjo čakajo, kaj bodo prinesle volitve v ustanovnih članicah Evropske Unije, v Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem. Populistom, ki vse bolj pridobivajo podporo volivcev, je skupno med drugim to, da nasprotujejo odprtemu trgu in še bolj odprtim mejam v Evropi. Begunsko vprašanje in nezmožnost Evrope, da najde skupni odgovor, sta populistom dala dodatni veter v jadra. Več v oddaji Labirinti sveta, pripravila jih je Sandra Brankovič.
V zadnjem tednu tega leta je papež Frančišek za Božič spet pozival k miru in razumevanju med ljudmi. Svojevrstno spravno dejanje je bil obisk japonskega premierja Abeja v Pearl Harbourju, 75 let po zahrbtnem japonskem napadu na to ameriško pomorsko oporišče. Uradni Izrael se je ostro negativno odzval na ameriške ponovljene predloge o dveh državah v Palestini. V Rusiji žalujejo zaradi smrtnih žrtev nesreče vojaškega letala, ki je strmoglavilo v Črno morje, skupaj tudi s člani znanega vojaškega zbora. V številnih evropskih in ameriških mestih pa ob prednovoletnih sejmih in praznovanjih na prostem veljajo poostreni varnostni ukrepi. Več v Labirintih sveta s Tomažem Gerdenom.
Je terorizem posledica naše sebičnosti? Je res, da smo dajali glavo v pesek, ko bi se morali ukvarjati z globalnimi problemi? Bližnji vzhod ni več krizno žarišče, ki ga Evropa prepušča drugim velesilam. Za naše dobro moramo iskati primerno rešitev, ne le za begunce, ampak predvsem za ljudi, ki tam živijo in bodo živeli še naprej. Prav je, da so naša prioriteta odnosi s sosednjimi državami, a močnejši bomo, če bomo imeli prijatelje tudi daleč od nas. O tem in še čem bomo spregovorili v tokratnih Labirintih sveta. Pripravil jih je Marjan Vešligaj.
Makedonija po večkratnih neuspelih poskusih le dobiva novo sestavo parlamenta, ki naj bi ji pomagal poiskati pot iz političnega blodnjaka. Tam vstopamo v tokratne Labirinte sveta, ki se vijejo preko padca sirskega Alepa, Carigrada, ki ga je stresel nov teroristični napad, in Italije, ki je po Renzijevem slovesu na čelo vlade postavila nov obraz. Ko so v Oslu in Stockholmu podeljevali letošnje Nobelove nagrade, je za vselej umolknil glas nekdanje kandidatke za Nobelovo nagrado za mir, kraljice romske glasbe Esme Redžepove. Skozi Labirinte sveta vas bo popeljal Luka Robida.
Avstrijski volivci so glasovali, lahko bi rekli, v nasprotju s svetovnimi trendi, in za novega predsednika izvolili kandidata Zelenih Alexandra van der Bellna. Izid volitev je dober znak za Evropo, ki jo v tem letu čakajo parlamentarne volitve na Nizozemskem, v Franciji in tudi v Nemčiji. Francoske stranke, med njimi tudi protievropska in protiimigrantska Nacionalna fronta, se že pripravljajo tudi na predsedniške volitve prihodnje leto. Na morebitne predčasne volitve se pripravljajo tudi v Italiji, kjer je nedeljski referendum v pa je odnesel predsednika vlade Mattea Renzija. Oddajo Labirinti sveta je tokrat pripravila Špela Novak.
Kubanci so se poslovili od očeta kubanske revolucije. Fidel Castro je več kot pol stoletja krojil usodo njihove države, a tudi v prihodnje jih čaka negotovost. Sirski režim zateguje zanko okrog vzhodnega Alepa, od koder beži na tisoče civilistov. Zunanja politika novoizvoljenega ameriškega predsednika Donald Trump še nima jasnih obrisov, za zdaj napoveduje le, da bo opustil svoje posle in se posvetil predsednikovanju. O tem v Labirintih sveta. Pripravila jih je Sandra Brankovič.
Marsikaj se dogaja po svetu, dobrega in slabega, ampak največ se še vedno govori o Trumpu. Ali je optimizem na evropskem vzhodu in še kje prezgoden. Demokrati pritiskajo na elektorje naj glasujejo drugače od volivcev. Ali se obeta, da ne bodo priznali izida volitev, tako kot je zase napovedoval Trump, če bi izgubil? Ali v ozadju potekajo pogajanja o bodoči ameriški zunanji politiki? Za nekatere se zdi, kot da so v nizkem startu. Eni bi najprej normalizirali odnose z Rusijo, drugi bi jih še bolj zaostrili. O tem in še čem bo govora v Labirintih sveta. Tokrat je z vami Marjan Vešligaj.
V redni zunanjepolitični oddaji Labirinti sveta bomo govorili o Donaldu Trumpu, o Donaldu Trumpu in še enkrat o Trumpu, in to nalašč. Omenjali ga bomo tudi zato, ker o njem govorijo – oziroma za zdaj še ugibajo domala vsi. Takšni, ki nekaj vedo in tudi tisti, ki o novoizvoljenem predsedniku ZDA ter prihodnjemu »voditelju svobodnega sveta« nimajo pojma. Kajti razen morda ruskega predsednika Putina, ali nemške kanclerke Merklove na svetu gotovo ni voditelja, ki bi odločilneje vplival na usodo človeštva. Morda kdo ve, da obstaja še en Donald, ta pa vodi Evropsko Unijo? Skozi čeri dogodkov in Labirinte sveta vas bo tokrat vodil Matej Šurc.
Po prvih presenečenjih politikov po svetu ob izvolitvi novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in prvih pretresih na borzah se je umirilo tako na političnem kot finančnem odru, politični analitiki pa zdaj razpravljajo, katere od svojih populističnih predvolilnih obljub namerava Trump tudi uresničiti. Tako okoljevarstveniki upajo, da vendarle ne bo izbrisal ameriškega podpisa pod pariškim podnebnim sporazumom. Njihov optimizem vendarle vzbuja, da se je za ratifikacijo sporazuma medtem odločila Avstralija, ki zaradi svoje premogovne industrije sodi v vrh držav po količini škodljivih izpustov. Več v Labirintih sveta z Rajko Pervanje.
Kandidata za novega ameriškega predsednika tudi v zadnjih dneh pred volitvami nadaljujeta ostro in zelo osebno kampanjo. Čeprav so Trumpa nekateri že razglasili za poraženca, zadnje raziskave javnega mnenja dokazujejo, da bitka nikakor še ni odločena. Medtem ko iraška vojska napreduje proti Mosulu, zadnjemu oporišču Islamske države v Iraku, humanitarne organizacije opozarjajo ne le na zločine džihadistov, pač pa tudi na zločine osvoboditeljskih sil. Tla v Italiji pa se še vedno tresejo. Več v Labirintih sveta. Oddajo je tokrat pripravila Špela Novak.
Te dni potekajo morda odločilni boji za drugo največje iraško mesto Mosul. Od tam poskušajo združene enote iraške vojske, Kurdov, šiitskih milic, sunitskih milic, krščanske milice, turškega topništva in ameriških zračnih sil pregnati in premagati teroriste iz tako imenovane Islamske države. Boji za drugo veliko trpeče mesto, sirski Alep so sicer občasno prekinjeni, žal pa so diplomatska pogajanja o miru v Siriji na mrtvi točki. Je tako tudi v primeru prostotrgovinskega sporazuma CETA med Evropsko unijo in Kanado? Belgijska pokrajina pokrajina Valonija ne popušča in omenjeni sporazum zavrača. Ameriška predsedniška kampanja pa je vstopila v svoje zadnjo fazo. Labirinte sveta je pripravil Tomaž Gerden.
Začela se je ofenziva za osvoboditev drugega največjega iraškega mesta Mosul iz rok Islamske države. Velesile ne morejo ali nočejo najti rešitve za več kot 5 let trajajoči krvavi konflikt v Siriji. Stopnjevanje konfliktov civiliste vedno požene v beg. Ameriškega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa po sklepnem soočenju in škandalih z ženskami ne more več rešiti tudi soproga Melania. Več v oddaji Labirinti sveta s Sandro Brankovič.
Prerivanje na vhodnih vratih Bele hiše postaja vse bolj nespodobno. Zlasti do volivcev. Predsedniška kandidata sta na televizijsko soočenje prišla vsak s svojo obsceno navlako, ki je izpodrinila resno razpravo o dveh konkurenčnih predsedniških programih. Sinergije tistih, ki naj bi jih prepoznali kot rešitelje sirskega konflikta, dobivajo nove oblike, a bombna toča nad Alepom ne pojenja. Penkala za podpis evropsko-kanadskega sporazuma CETA so nared, a končno besedo bodo imeli nacionalni parlamenti - v Belgiji je Valonski parlament sporazum zavrnil. Evropska unija se medtem ukvarja z usodo klinično mrtvega načrta premestitev beguncev. V prihodnjih minutah vas bo skozi Labirinte sveta popeljal Luka Robida.
Iztekajoči se teden je v znamenju podelitev Nobelovih nagrad. Varnostni svet OZN je za novega generalnega sekretarja svetovne organizacije (potrditi ga mora še Generalna skupščina) predlagal portugalskega politika Antonia Gutteresa. Z ratifikacijo Evropske unije bo v veljavo stopil pariški podnebni sporazum. Na Madžarskem je kar 98% glasovalo proti preselitvenim shemam za begunce, vendar je na referendum prišla manj kot polovica volivk in volivcev. Begunci in drugi migranti v Evropo še vedno prihajajo po nevarni poti čez Sredozemsko morje. V Kolumbiji so na referendumu s tesno večino presenetljivo zavrnili mirovni sporazum. Britanska premierka Theresa May je napovedala začetek izstopa svoje države iz EU marca prihodnje leto. Več v Labirintih sveta s Tomažem Gerdenom.
Za tokratno oddajo Labirinti sveta smo vzeli pod drobnogled le nekatere od številnih dogodkov iztekajočega se tedna: zgodovinski mirovni sporazum v Kolumbiji med tamkajšnjo vlado in uporniškimi oboroženimi silami; sporni srbski referendum v Bosni in Hercegovini; umiranje sirskega mesta Alép ter prvo televizijsko soočenje obeh kandidatov za ameriškega predsednika. Opozorili bomo na porast rasizma v Veliki Britaniji po brexitu, skočili pa bomo tudi v vesolje, da poizvemo, na katerem nebesnem telesu so znanstveniki – spet – odkrili vodo. Več v Labirintih sveta, ki jih je pripravil Matej Šurc.
Spodletela repriza 11. septembra v Ameriki, okrepljeni rasni nemiri v isti deželi, ruske volitve in bližnjevzhodni zapleti so točke, okoli katerih se sukajo današnji Labirinti sveta, skozi katere vas bo popeljal Drago Flis.
Evropska unija je v eksistencialni krizi, pravi predsednik Evropske komisije Claude Juncker. Bo prevzem Monsanta s strani Bayerja na naše krožnike prinesla gensko spremenjeno hrano in doslej v Evropi prepovedane pesticide? Slovenija je na sodišče v Strasbourgu vložila tožbo proti Hrvaški zaradi kršitve pravic Ljubljanske banke pri izterjavi dolgov hrvaških podjetij, na vrhu najpomembnejše postranske reči v Evropi pa je po novem Slovenec. Več v Labirintih sveta z Rajko Pervanje.
Ob spremljanju poročil pogosto ne opazimo razlike med cilji in ideologijo. Za vojno v Siriji se zdi, da je to vojna proti islamskim skrajnežem, a po obnašanju držav lahko sklepamo, da gre za vojno za ozemlja. Migrantsko krizo lahko razumemo kot del etničnega čiščenja. O tem in o nevarnostih za Zahodni Balkan v tokratni oddaji Labirinti sveta, ki jo je pripravil Marjan Vešligaj.
Neveljaven email naslov