Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtofikcijska žanrsko hibridna knjiga Toxic Eve Mahkovic opisuje bivanjsko tesnobo mlade ženske, ki ji ni lahko živeti, čeprav ima, po vsem sodeč, uspešno življenje, ženske, ki je prezaposlena sama s sabo, kot je večina nas, samo da to odprto priznava, ter poskuša sproti sestavljati nekakšen zemljevid same sebe. Toxic je prežet z osebno perspektivo pisateljice – knjiga je sestavljena iz portretov in avtoportretov, mitov, analiz serij, razgradnje konceptov in se izteče v nekakšen divji seznam, naslovljen Vertigo. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz prvega dela knjige z naslovom Oktober: Avtoportreti.
Interpretira dramska igralka Saša Mihelčič,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Sonja Strenar,
režija Saška Rakef,
urednica Tesa Drev Juh,
produkcija 2024.
43 epizod
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Avtofikcijska žanrsko hibridna knjiga Toxic Eve Mahkovic opisuje bivanjsko tesnobo mlade ženske, ki ji ni lahko živeti, čeprav ima, po vsem sodeč, uspešno življenje, ženske, ki je prezaposlena sama s sabo, kot je večina nas, samo da to odprto priznava, ter poskuša sproti sestavljati nekakšen zemljevid same sebe. Toxic je prežet z osebno perspektivo pisateljice – knjiga je sestavljena iz portretov in avtoportretov, mitov, analiz serij, razgradnje konceptov in se izteče v nekakšen divji seznam, naslovljen Vertigo. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz prvega dela knjige z naslovom Oktober: Avtoportreti.
Interpretira dramska igralka Saša Mihelčič,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Sonja Strenar,
režija Saška Rakef,
urednica Tesa Drev Juh,
produkcija 2024.
Nominiranec za Cankarjevo nagrado. Pesnik in pisatelj Denis Škofič je bralce in kritike prepričal že s pesniškim prvencem Sprehajalec ptic, ki mu je prinesel nominaciji za Jenkovo nagrado in nagrado kritiško sito, na širši seznam nominirancev za Jenkovo nagrado se je uvrstil tudi z drugo pesniško zbirko Seganje, za Cankarjevo nagrado pa je zdaj nominirana njegova tretja knjiga poezije Tuskulum. S prejšnjima zbirkama jo povezujejo narava, živalski in človeški svet panonskega prostora, neredko nadrealističen, grotesken in celo boleč. Režiserka: Špela Kravogel, interpret: Jernej Gašperin, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Produkcija 2024.
Nominiranka za Cankarjevo nagrado, nagrado kritiško sito in kresnika. Slovenska pisateljica Anja Mugerli je lani izdala roman z naslovom Pričakovanja. Njen prvi z naslovom Spovin je izšel leta 2017, sledili sta mu še dve zbirki kratkih zgodb. Za zadnjo z naslovom Čebelja družina je prejela nagrado Evropske unije za književnost. V romanu Pričakovanja spremljamo zgodbo Jane in Primoža, ki si želita otroka, a ga po naravni poti ne moreta imeti. Tankočutno pisanje razgrne stisko žensk in parov, ki se spprijemajo z neplodnostjo in postopki umetne oploditve. Interpretka: Darja Reichman, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2023.
Branka Jurca (1914-1999) je svojo ustvarjalno moč namenila predvsem mladim; podpisala se je pod številne črtice, povesti, kratke zgodbe in romane, ki so ji prinesli sloves priljubljene mladinske pisateljice. Njen opus je pester ter raznovrsten v tematskem in slogovnem pogledu, med njena najboljša dela pa kritiki prištevajo roman Rodiš se samo enkrat. Prav z odlomkom tega romana se spominjamo 110. obletnice njenega rojstva. Jurca v njem z duhovito, rahločutno in lirično pripovedjo opisuje Maribor po prvi svetovni vojni. Režiserka: Ana Krauthaker; interpretira: Nina Valič; glasbeni opremljevalec: Marko Stopar; mojster zvoka: Jure Culiberg; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2004.
Claudia Rankine sodi med naopaznejše sodobne ameriške pesniške glasove. Je tudi esejistka, dramatičarka in antologistka. Rodila se je leta 1963 na Jamajki, diplomirala na Williamsovem kolidžu v Massachusettsu in magistrirala na univerzi Columbia. Od leta 1994 je objavila šest pesniških zbirk, ki jih zaznamujeta medzvrstna inovativnost in družbena zavzetost. Najbolj znana izmed njih je zbirka Državljanka: Ameriška lirika, objavljena leta 2014. Zanjo je Claudia Rankine prejela kar devet pomembnih nagrad (med njimi prestižno nacionalno nagrado Društva knjižnih kritikov v kategoriji poezije, nagrado ameriškega PEN-a in britansko nagrado forward za najboljšo pesniško zbirko). Pesnik Mark Doty je zapisal, da "ta neustrašna pesnica ameriško poezijo razširja v sveže nove smeri"; "njene pesmi raziskujejo številne ločnice: neposeljeno ozemlje med poezijo in prozo, besedo in vizualno podobo, med tem, kaj pomeni biti subjekt, in načini, kako nas od zunaj opredeljujejo barva kože, ekonomija in globalna korporativna kultura". Izbrane pesmi so iz prvega razdelka zbirke Državljanka. Izbor, prevod in zapis o avtorici Andrej Peric, interpretacija Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.
Eden najbolj znanih avstrijskih pisateljev Thomas Bernhard je vedno znova vznemirjal domačo in svetovno javnost. Njegova prezgodnja smrt leta 1989 je pretrgala bogato ustvarjalno pot umetnika, ki je svoje življenje v celoti podredil literarnemu ustvarjanju. Bernhard je leta 1975 objavil prvo izmed petih avtobiografskih knjig z naslovom Vzrok. Zadnja, Otrok, je izšla leta 1982. Tej je sledil kratek roman Wittgensteinov nečak, v katerem je opisal svoje prijateljstvo z nečakom slavnega Ludwiga Wittgensteina. Roman Der Untergeher iz leta 1983, po slovensko Potonjenec, pa po svoje nadaljuje tradicijo Bernhardove biografske proze. V njem avtor opisuje usodno prijateljstvo treh genialnih pianistov, ki so se srečali na salzburškem Mozarteumu. Eden izmed njih je znameniti Glenn Gould, ki je s svojo nadarjenostjo uničil druga dva. Bernhard in Gould se nista nikoli srečala, vemo le, da je bil Bernhard velik občudovalec Goulda in da je bil na njegovem koncertu v Salzburgu. Prevajalka je Lučka Jenčič, interpret Branko Jordan, režiser Jože Valentič, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Marjan Strojan in Matej Juh. Produkcija leta 2010.
Andrzej Sosnowski (1959) je pesnik, esejist, prevajalec in predavatelj ameriške književnosti na Univerzi v Varšavi. Njegov pesniški in prevajalski opus je precej obsežen ter za poljski literarni prostor pomemben in vpliven. Za njegove pesmi pa je značilno, da pozornost usmerjajo k jeziku oziroma raziskovanju različnih pomenov v njem. V njegovi poeziji se tako mešajo različne realnosti, vsakdanja se na primer ne razlikuje od sanjske. Objavljamo pet pesmi, ki jih je avtor pred leti že predstavil na festivalu Dnevi poezije in vina. Prevedel Primož Čučnik, interpret Matej Recer, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2012.
Bojan Vasić (1985) je srbski pesnik, prozaist in kritik. V slovenščini je leta 2015 v prevodu Varje Balžalorsky Antić v dvojezični izdaji izšel njegov prvenec Srča/Črepinje (Kulturni center Danilo Kiš). Vasić je do zdaj objavil roman in osem pesniških zbirk, zadnjo, Oddaljevanje, leta 2022. V tej knjigi upesnjuje trenutke, ujete v prostore med Donavo in Beogradom. V pesmih se zato mešajo urbane slike s slikami narave skozi pesniški postopek kadriranja in tako tudi podrobnosti, ujete v pesmih, prikažejo edinstvenost nekega trenutka. Objavljamo šest Vasićevih pesmi iz omenjene pesniške zbirke. Prevedla Natalija Milovanović, interpret Jernej Gašperin, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
V oddaji Literarni nokturno predstavljamo kratko zgodbo z naslovom Nič ni, nič ni slovenske avtorice Vesne Lemaić. Pisateljica, rojena leta 1981, je svojo pisateljsko pot začela leta 2008 z večkrat nagrajenim kratkoproznim prvencem Popularne zgodbe, ki sta mu sledila romana Odlagališče in Kokoška in ptiči. Leta 2018 je izšla njena druga zbirka zgodb Dobrodošli, leta 2022 pa tretja zbirka z naslovom Trznil je, odprla je oko. Zgodba Nič ni, nič ni je ena izmed njenih prvih zgodb. Avtorica se je v njej mojstrsko vživela v otrokovo doživljanje težavnih družinskih razmer. Interpretka: Vesna Jevnikar, režiser: Igor Likar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Ana Rozman, leto nastanka: 2008.
Ameriški pesnik in pisatelj Richard Brautigan, rojen leta 1935 v Tacomi, se je v literarno zgodovino vpisal kot pripadnik protikulturnega gibanja šestdesetih let preteklega stoletja. A že po letu 1972 se je umaknil iz javnega življenja in se preselil v odmaknjen predel Bolinasa v Kaliforniji, kjer je leta 1984, star 49 let, storil samomor. Čeprav je bil za časa življenje bolj znan po svojih proznih delih, s katerimi je požel mednarodno slavo, je svojo literarno pot začel kot pesnik. Objavil je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratkih zgodb in deset romanov. Njegov svojevrsten otožni humor, nadrealistični domišljijski preskoki, skoraj otroška naivnost in igrivost v celoti prežemajo vsa njegova dela, tako prozo kot poezijo. Objavljamo nekaj njegovih pesmi iz zbirke Rommel se pelje globoko v Egipt (1970). Prevajalec Tone Škrjanec, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Francoska pisateljica Brigitte Giraud se je rodila v Alžiriji, živi in dela pa v Lyonu. Veliko prepoznavnost je doživela že z zbirko kratkih zgodb leta 2007 z naslovom Ljubezen je zelo precenjena, predlani pa z romanom Živeti hitro. Za obe deli so jo nagradili z Goncourtovima nagradama. Te že pogrešam je rahlo humorno obarvana zgodba iz omenjene zbirke in tako kot preostalih enajst iz nje govori o koncu neke ljubezni. Prevajalka Tanja Ahlin, interpretka Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Neveljaven email naslov