Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bulat Okudžava (9. maj 1924) se je kot prostovoljec bojeval v Rdeči armadi. Po vojni je diplomiral iz filologije, poučeval ruščino na podeželskih šolah, pozneje pa je bil urednik v Moskvi. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je začel peti svoje pesmi ob spremljavi kitare. Postal je simbol ohranjene liberalne kulture v Sovjetski zvezi, njegove pesmi so bile polne humanizma. Bulat Okudžava je umrl v Parizu leta 1996. Predstavljamo nekaj njegovih pesmi iz zbirke Ruske pesmi.
Prevajalec: Ivan Verč,
interpret: Boris Juh,
režiserka: Irena Glonar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster: Mirko Marinšek,
urednika oddaje Andrej Arko, Ana Rozman,
leto nastanka: 2004.
43 epizod
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Bulat Okudžava (9. maj 1924) se je kot prostovoljec bojeval v Rdeči armadi. Po vojni je diplomiral iz filologije, poučeval ruščino na podeželskih šolah, pozneje pa je bil urednik v Moskvi. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je začel peti svoje pesmi ob spremljavi kitare. Postal je simbol ohranjene liberalne kulture v Sovjetski zvezi, njegove pesmi so bile polne humanizma. Bulat Okudžava je umrl v Parizu leta 1996. Predstavljamo nekaj njegovih pesmi iz zbirke Ruske pesmi.
Prevajalec: Ivan Verč,
interpret: Boris Juh,
režiserka: Irena Glonar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster: Mirko Marinšek,
urednika oddaje Andrej Arko, Ana Rozman,
leto nastanka: 2004.
Danski pisatelj Martin Andersen Nexø (1877–1954) se je rodil v revni delavski družini in je že v zgodnjih letih občutil pomanjkanje in spoznal življenjsko bedo ter obup zapostavljenih delavskih množic. Zato sta siromaštvo delavcev in revolucionarno prebujenje pogosta motiva njegovih romanov, ob teh pa je pisatelj poudarjal tudi vrednote, kot so dobrota, spoštovanje in ljubezen med ljudmi. Eden izmed njegovih najbolj znanih romanov, ki je preveden tudi v slovenščino – prvič že leta 1936, popravljena prevoda pa sta izšla še leta 1948 in 1977 – in ki je imel velik vpliv na socialno zavest na Danskem in širše po Evropi, je Sirota Stina. Roman je izhajal v letih od 1917 do 1921, po njem je bil leta 1946 posnet tudi film, govori pa o vsakodnevnih bojih za hrano, premagovanju mraza, socialnih težavah in delavskih nemirih ter drugih družbenih temah, prepletenih s prebujajočo se ljubeznijo. Ob 70. obletnici smrti tega pomembnega danskega pisatelja objavljamo značilen odlomek iz romana. Prevajalec Fran Albreht, interpret Tomaž Gubenšek, režiser Jože Valentič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Maja Žel Nolda in Gregor Podlogar, leto nastanka 2014.
Pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih (1950) je največ pozornosti pritegnil s pesniškima zbirkama s preprostima naslovoma Soneti (1989) in Soneti drugi (1993). Zbirki predstavljata vrh Jesihovega pesniškega ustvarjanja in sta hkrati izrazit primer postmodernističnega pesništva na Slovenskem. Precej drugačna pa je njegova pesniška zbirka Usta (1985), ki je izšla pred omenjenima zbirkama. Kratke pesmi, v katerih lirski subjekt povsem izgine, so duhovite in nimajo nobene tematske zamejitve. Gre za poezijo nenavadnega. Objavljamo deset pesmi iz omenjene pesniške zbirke, ki delujejo najbolj živo in zabavno. Interpret Gregor Čušin, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Blaž Kutin, rojen leta 1970 v Ljubljani, živi razpet med Ljubljano in Berlinom. Po končanem študiju etnologije in sociologije kulture se je posvetil filmu. Leta 2006 je v Cannesu prejel nagrado Novi talent EU za scenarij Lara, leta 2008 pa posnel tudi celovečerec Nikoli nisva šla v Benetke. Že v času študija je pisal in režiral reklame, bil stalni sodelavec Radia študent in občasno ali redno pisal za več slovenskih časnikov. Leta 1995 je izšla njegova knjiga Dežela belih golobov, literarni potopis, ki opisuje enega od potovanj v Bosno v letih 1993-94. Ob filmu se zadnja leta ukvarja tudi z abstraktno fotografijo in s pisanjem kratkih zgodb. Njegova zbirka kratkih zgodb Tempirana bomba je bila leta 2018 nominirana za nagrado novo mesto, njegov romaneskni prvenec Kenozoik pa se je letos uvrstil med deset nominirancev za nagrado kresnik. Kratka zgodba Dom je svojo radijsko premiero doživela leta 2016. Režiser: Alen Jelen; interpret: Branko Jordan; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2016.
Na kraju zapisano, besedilo Aleša Štegra, je zadnje izmed petih del, nominiranih za Cankarjevo nagrado, ki jo bodo letos podelili 30. junija ob 19.30 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Knjiga Aleša Štegra je nastajala dvanajst let na dvanajstih različnih koncih sveta, na katerih se je pisec vsakokrat prepustil dvanajsturnemu pisanju brez prekinitev. Kot so zapisali v obrazložitvi nominacije, ta "svojevrstna zbirka potopisov s štirih celin in vsaj desetih jezikovnih področij z vloženimi avtorjevimi fotografijami predstavlja tok zavesti zapisovalca v vrtincu neumljive sodobnosti". Avtor se v njej sprašuje, "kje je danes mesto pisatelja, kakšno je danes lahko pisanje in kaj je književnost 21. stoletja". Izbrali smo deseto destinacijo po vrsti s podnaslovom: Magellanov preliv, Punta Arenas in Porvenir, Čile. V njej avtor ob pihanju močnega vetra, ki briše marsikaj, ugotavlja, da je meja med znotraj in zunaj, vsaj z gledišča pesnika, nenavaden ali celo zmoten koncept, ob nedavni pandemiji pa je izvedel, kaj pomeni imeti Pinocheta v genih. Interpret je Gregor Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2024.
Pisateljica, prevajalka in novinarka kulturne redakcije časopisa Delo Pia Prezelj je lani izdala roman Težka voda, za katerega je na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najboljši prvenec, zdaj pa je z njim nominirana še za Cankarjevo nagrado, kritiško sito in nagrado kresnik. Roman je postavljen na slovensko podeželje, odlikuje pa ga poseben poetičen slog, ki temelji na ritmu znotraj povedi. Glavna protagonistka je Ida, ostarela junakinja brez otrok in moža, vpeta v življenje manjše vaške skupnosti, v kateri vladajo posebni družbeni simptomi. Ta romaneskni svet, ki ga poleg Ide naseljujejo še Marta, Tone in Lojze, zaznamujejo posledice preteklosti in nejasna prihodnost. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Nominiranka za Cankarjevo nagrado. Mateja Gomboc je s pretresljivim romanom Balada o drevesu, za katerega je prejela nagrado desetnica, pokazala, da v leposlovju mojstrsko odpira vprašanja, s katerimi se ne znamo in ne želimo ukvarjati. Temu pritrjuje tudi roman Gorica, ki je izšel pri založbi Miš. Osrednji romaneskni protagonist, če ga lahko tako imenujemo, je mesto Gorica. Romaneskni čas obsega skoraj osemdeset let, od 1942 dalje do današnjih dni, gre torej za razburkano obdobje, v katerem so se, med drugim, zgodili okupacija Italijanov, kapitulacija Italije, prihod Nemcev, požigi naselij okoli Gorice, begunstvo, konec vojne, delitev Gorice in graditev Nove Gorice … Zgodovinsko dogajanje opazujemo prek osebnih zgodb in z vidika štirih žensk. Mateja Gomboc ustvari vsestransko in živo podobo mesta, ki ne obstaja samo na sebi, temveč le skozi posamezne zgodbe svojih prebivalcev. V izbranem odlomku skozi oči Dore doživljamo čas, ko je meja razdelila mesto na jugoslovanski in italijanski del. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tina Kozin in Matej Juh. Produkcija 2023.
Nominiranec za Cankarjevo nagrado. Pesnik in pisatelj Denis Škofič je bralce in kritike prepričal že s pesniškim prvencem Sprehajalec ptic, ki mu je prinesel nominaciji za Jenkovo nagrado in nagrado kritiško sito, na širši seznam nominirancev za Jenkovo nagrado se je uvrstil tudi z drugo pesniško zbirko Seganje, za Cankarjevo nagrado pa je zdaj nominirana njegova tretja knjiga poezije Tuskulum. S prejšnjima zbirkama jo povezujejo narava, živalski in človeški svet panonskega prostora, neredko nadrealističen, grotesken in celo boleč. Režiserka: Špela Kravogel, interpret: Jernej Gašperin, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Produkcija 2024.
Nominiranka za Cankarjevo nagrado, nagrado kritiško sito in kresnika. Slovenska pisateljica Anja Mugerli je lani izdala roman z naslovom Pričakovanja. Njen prvi z naslovom Spovin je izšel leta 2017, sledili sta mu še dve zbirki kratkih zgodb. Za zadnjo z naslovom Čebelja družina je prejela nagrado Evropske unije za književnost. V romanu Pričakovanja spremljamo zgodbo Jane in Primoža, ki si želita otroka, a ga po naravni poti ne moreta imeti. Tankočutno pisanje razgrne stisko žensk in parov, ki se spprijemajo z neplodnostjo in postopki umetne oploditve. Interpretka: Darja Reichman, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2023.
Branka Jurca (1914-1999) je svojo ustvarjalno moč namenila predvsem mladim; podpisala se je pod številne črtice, povesti, kratke zgodbe in romane, ki so ji prinesli sloves priljubljene mladinske pisateljice. Njen opus je pester ter raznovrsten v tematskem in slogovnem pogledu, med njena najboljša dela pa kritiki prištevajo roman Rodiš se samo enkrat. Prav z odlomkom tega romana se spominjamo 110. obletnice njenega rojstva. Jurca v njem z duhovito, rahločutno in lirično pripovedjo opisuje Maribor po prvi svetovni vojni. Režiserka: Ana Krauthaker; interpretira: Nina Valič; glasbeni opremljevalec: Marko Stopar; mojster zvoka: Jure Culiberg; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2004.
Claudia Rankine sodi med naopaznejše sodobne ameriške pesniške glasove. Je tudi esejistka, dramatičarka in antologistka. Rodila se je leta 1963 na Jamajki, diplomirala na Williamsovem kolidžu v Massachusettsu in magistrirala na univerzi Columbia. Od leta 1994 je objavila šest pesniških zbirk, ki jih zaznamujeta medzvrstna inovativnost in družbena zavzetost. Najbolj znana izmed njih je zbirka Državljanka: Ameriška lirika, objavljena leta 2014. Zanjo je Claudia Rankine prejela kar devet pomembnih nagrad (med njimi prestižno nacionalno nagrado Društva knjižnih kritikov v kategoriji poezije, nagrado ameriškega PEN-a in britansko nagrado forward za najboljšo pesniško zbirko). Pesnik Mark Doty je zapisal, da "ta neustrašna pesnica ameriško poezijo razširja v sveže nove smeri"; "njene pesmi raziskujejo številne ločnice: neposeljeno ozemlje med poezijo in prozo, besedo in vizualno podobo, med tem, kaj pomeni biti subjekt, in načini, kako nas od zunaj opredeljujejo barva kože, ekonomija in globalna korporativna kultura". Izbrane pesmi so iz prvega razdelka zbirke Državljanka. Izbor, prevod in zapis o avtorici Andrej Peric, interpretacija Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Neveljaven email naslov