Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Je en stavek lahko dovolj, da se preselimo na drug konec sveta? Kako je pot Špelo Uhelj pripeljala v Oxford, kjer se ukvarja s paliativno oskrbo? Kako zvenita pevski zbor in orkester, ki štejeta skupaj več kot 160 članov? Kako je slovenska folklorna skupina Lipa iz Predarlskega proslavila 10 let svojega obstoja?
Barbara Jamnik je potrebovala samo en stavek, da se je odločila za študij kitajščine. In samo en obisk Kitajske, da je ostala tam in o vrnitvi v domovino ne razmišlja več. Kot boste lahko slišali, na Kitajskem Barbara počne marsikaj, predvsem pa se počuti dobro in v pogovoru je najprej povedala, česa se je od Kitajske oziroma Kitajcev naučila.
Spoznali smo Notranjko Špelo Uhelj, ki jo je radovednost pred desetletjem odpeljala po svetu. Zase pravi, da ima tri domove, Slovenijo, Nizozemsko in Anglijo. In na Otok jo je, da izve več o njeni zgodbi, poklicala Mojca Delač.
Simfonični orkester Cantabile se po koncertih ‘Večna luč’ in ‘Maša sončnega vzhoda’ predstavlja s tretjim velikim vokalno-instrumentalnim projektom, Jenkinsovo mašo za mir, ki nosi naslov ‘Oboroženi mož’ in z njim močno protivojno sporočilo. Na koncertu bosta nastopila tudi gostujoči švicarski Univerzitetni pevski zbor Der CHOR iz Berna ter Mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca. Koncertoma ste lahko prisluhnili danes ob 20.00 v Cerkvi sv. Jakoba na Gornjem trgu v Ljubljani in jutri, v soboto, 27. 5. prav tako ob 20.00 v Športni dvorani v Logatcu. Pred koncertoma se je v sredo Lucija Fatur pogovarjala z Janezom Čukom, organizatorjem projekta pri Kulturnem mostu Švica Slovenija.
Na skrajnem , vendar gospodarsko zelo trdnem robu Avstrije, na Predarlskem je delo in dom našlo tudi veliko slovenskih rojakov. Tam delujejo tudi tri slovenska društva, mednje sodi tudi društvo -Slovenska folklorna skupina Lipa, ki je pred nedavnim proslavila desetletje delovanja. Že nekaj let to združenje vodi Slavko Ozvatič, ki ga je pot v manjši kraj na tromeji Avstrije s Švico in Nemčijo pripeljala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je med drugim povedal v pogovoru z Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
Združenje slovenska izseljenska matica v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti letos drugič prireja ustvarjalno poletno šolo za otroke, stare od 12 do 15 let, z naslovom Slovenščina malo drugače. Potekala bo med 23. in 29. julijem letos v Gorenju pri Zrečah. Prijave sprejemajo do 31. maja 2017 na elektronski naslov jasmina.ilic@zdruzenje-sim.si ali po navadni pošti na naslov Združenje SIM, Cankarjeva 1, 1000 Ljubljana, Slovenija. Več informacij in razpisno dokumentacijo dobite na spletni strani Slovenske izseljenske matice.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc se bo v sredo, 31. maja v Vili Vipolže v Goriških Brdih udeležil devete poslovne konference z naslovom Slovenska podjetnost kroži prek meja. Gre za posvet s slovenskimi podjetniki in poslovnimi ustanovami pretežno iz Italije, pa tudi iz Nemčije, Hrvaške, avstrijske Koroške, Madžarske, Luksemburga, Kanade in drugih držav.
Na Inštitutu za prevajalstvo Univerze v Gradcu bodo od 29. maja do 1. junija 2017 ob izteku graškega meseca oblikovanja predstavili sodobno slovensko oblikovanje, ki navdih črpa iz slovenske kulture, tradicije, družbe ali naravnih danosti. Slovenski simboli, običaji, navade, pesmi, zgodovina in pokrajine se zrcalijo v izdelkih devetih oblikovalcev oziroma oblikovalskih skupin, ki segajo od uveljavljenih, prestižnih imen do najmlajše generacije, ki išče nove izzive v svetu oblikovanja.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Je en stavek lahko dovolj, da se preselimo na drug konec sveta? Kako je pot Špelo Uhelj pripeljala v Oxford, kjer se ukvarja s paliativno oskrbo? Kako zvenita pevski zbor in orkester, ki štejeta skupaj več kot 160 članov? Kako je slovenska folklorna skupina Lipa iz Predarlskega proslavila 10 let svojega obstoja?
Barbara Jamnik je potrebovala samo en stavek, da se je odločila za študij kitajščine. In samo en obisk Kitajske, da je ostala tam in o vrnitvi v domovino ne razmišlja več. Kot boste lahko slišali, na Kitajskem Barbara počne marsikaj, predvsem pa se počuti dobro in v pogovoru je najprej povedala, česa se je od Kitajske oziroma Kitajcev naučila.
Spoznali smo Notranjko Špelo Uhelj, ki jo je radovednost pred desetletjem odpeljala po svetu. Zase pravi, da ima tri domove, Slovenijo, Nizozemsko in Anglijo. In na Otok jo je, da izve več o njeni zgodbi, poklicala Mojca Delač.
Simfonični orkester Cantabile se po koncertih ‘Večna luč’ in ‘Maša sončnega vzhoda’ predstavlja s tretjim velikim vokalno-instrumentalnim projektom, Jenkinsovo mašo za mir, ki nosi naslov ‘Oboroženi mož’ in z njim močno protivojno sporočilo. Na koncertu bosta nastopila tudi gostujoči švicarski Univerzitetni pevski zbor Der CHOR iz Berna ter Mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca. Koncertoma ste lahko prisluhnili danes ob 20.00 v Cerkvi sv. Jakoba na Gornjem trgu v Ljubljani in jutri, v soboto, 27. 5. prav tako ob 20.00 v Športni dvorani v Logatcu. Pred koncertoma se je v sredo Lucija Fatur pogovarjala z Janezom Čukom, organizatorjem projekta pri Kulturnem mostu Švica Slovenija.
Na skrajnem , vendar gospodarsko zelo trdnem robu Avstrije, na Predarlskem je delo in dom našlo tudi veliko slovenskih rojakov. Tam delujejo tudi tri slovenska društva, mednje sodi tudi društvo -Slovenska folklorna skupina Lipa, ki je pred nedavnim proslavila desetletje delovanja. Že nekaj let to združenje vodi Slavko Ozvatič, ki ga je pot v manjši kraj na tromeji Avstrije s Švico in Nemčijo pripeljala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je med drugim povedal v pogovoru z Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
Združenje slovenska izseljenska matica v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti letos drugič prireja ustvarjalno poletno šolo za otroke, stare od 12 do 15 let, z naslovom Slovenščina malo drugače. Potekala bo med 23. in 29. julijem letos v Gorenju pri Zrečah. Prijave sprejemajo do 31. maja 2017 na elektronski naslov jasmina.ilic@zdruzenje-sim.si ali po navadni pošti na naslov Združenje SIM, Cankarjeva 1, 1000 Ljubljana, Slovenija. Več informacij in razpisno dokumentacijo dobite na spletni strani Slovenske izseljenske matice.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc se bo v sredo, 31. maja v Vili Vipolže v Goriških Brdih udeležil devete poslovne konference z naslovom Slovenska podjetnost kroži prek meja. Gre za posvet s slovenskimi podjetniki in poslovnimi ustanovami pretežno iz Italije, pa tudi iz Nemčije, Hrvaške, avstrijske Koroške, Madžarske, Luksemburga, Kanade in drugih držav.
Na Inštitutu za prevajalstvo Univerze v Gradcu bodo od 29. maja do 1. junija 2017 ob izteku graškega meseca oblikovanja predstavili sodobno slovensko oblikovanje, ki navdih črpa iz slovenske kulture, tradicije, družbe ali naravnih danosti. Slovenski simboli, običaji, navade, pesmi, zgodovina in pokrajine se zrcalijo v izdelkih devetih oblikovalcev oziroma oblikovalskih skupin, ki segajo od uveljavljenih, prestižnih imen do najmlajše generacije, ki išče nove izzive v svetu oblikovanja.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
S slovenskim podjetnikom Andrejem Vasletom, ki že dve desetletji živi v Braziliji, smo se pogovarjali o razmerah v tej južnoameriški državi v času pandemije, pa tudi o njegovem doživljanju Brazilije ter poslovnih izzivih in izkušnjah. Objavljamo tudi zgodbo potomke slovenskih izseljencev na Švedskem Suzane Macuh, ki je kljub temu, da pripada že tretji generaciji Slovencev na Severu Evrope, zelo lepo ohranila slovenski jezik in aktivno sodeluje tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti. Na kratko pa se ustavljamo tudi pri slovenskih rojakih v Beogradu in s pomočjo predsednika društva Sava Saše Verbiča predstavljamo virtualno razstavo o znamenitih Slovencih v srbski prestolnici, ki je svoje mesto zaradi pandemije našla na spletu in tudi v tej obliki požela veliko pozornosti.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.
V oddaji tokrat osrednji del namenjamo glasbi. Podali se bomo v Ameriko in se z zgodovinarjem in raziskovalcem slovenske kulture v Clevelandu Joejem Valenčičem sprehodili skozi zgodovino slovensko ameriške glasbene ustvarjalnosti s poudarkom na fenomenu slovensko ameriške polke, ki je zaznamovala tudi življenje slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah. Pogledali bomo tudi, kako je s to glasbo danes in kakšen vpliv ima na mlade potomce slovenskih izseljencev v ZDA. V oddaji pa boste lahko prisluhnili tudi zgodbi Reneja Polanca, ki ga je življenjska pot popeljala na Malto.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Neveljaven email naslov