Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Je en stavek lahko dovolj, da se preselimo na drug konec sveta? Kako je pot Špelo Uhelj pripeljala v Oxford, kjer se ukvarja s paliativno oskrbo? Kako zvenita pevski zbor in orkester, ki štejeta skupaj več kot 160 članov? Kako je slovenska folklorna skupina Lipa iz Predarlskega proslavila 10 let svojega obstoja?
Barbara Jamnik je potrebovala samo en stavek, da se je odločila za študij kitajščine. In samo en obisk Kitajske, da je ostala tam in o vrnitvi v domovino ne razmišlja več. Kot boste lahko slišali, na Kitajskem Barbara počne marsikaj, predvsem pa se počuti dobro in v pogovoru je najprej povedala, česa se je od Kitajske oziroma Kitajcev naučila.
Spoznali smo Notranjko Špelo Uhelj, ki jo je radovednost pred desetletjem odpeljala po svetu. Zase pravi, da ima tri domove, Slovenijo, Nizozemsko in Anglijo. In na Otok jo je, da izve več o njeni zgodbi, poklicala Mojca Delač.
Simfonični orkester Cantabile se po koncertih ‘Večna luč’ in ‘Maša sončnega vzhoda’ predstavlja s tretjim velikim vokalno-instrumentalnim projektom, Jenkinsovo mašo za mir, ki nosi naslov ‘Oboroženi mož’ in z njim močno protivojno sporočilo. Na koncertu bosta nastopila tudi gostujoči švicarski Univerzitetni pevski zbor Der CHOR iz Berna ter Mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca. Koncertoma ste lahko prisluhnili danes ob 20.00 v Cerkvi sv. Jakoba na Gornjem trgu v Ljubljani in jutri, v soboto, 27. 5. prav tako ob 20.00 v Športni dvorani v Logatcu. Pred koncertoma se je v sredo Lucija Fatur pogovarjala z Janezom Čukom, organizatorjem projekta pri Kulturnem mostu Švica Slovenija.
Na skrajnem , vendar gospodarsko zelo trdnem robu Avstrije, na Predarlskem je delo in dom našlo tudi veliko slovenskih rojakov. Tam delujejo tudi tri slovenska društva, mednje sodi tudi društvo -Slovenska folklorna skupina Lipa, ki je pred nedavnim proslavila desetletje delovanja. Že nekaj let to združenje vodi Slavko Ozvatič, ki ga je pot v manjši kraj na tromeji Avstrije s Švico in Nemčijo pripeljala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je med drugim povedal v pogovoru z Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
Združenje slovenska izseljenska matica v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti letos drugič prireja ustvarjalno poletno šolo za otroke, stare od 12 do 15 let, z naslovom Slovenščina malo drugače. Potekala bo med 23. in 29. julijem letos v Gorenju pri Zrečah. Prijave sprejemajo do 31. maja 2017 na elektronski naslov jasmina.ilic@zdruzenje-sim.si ali po navadni pošti na naslov Združenje SIM, Cankarjeva 1, 1000 Ljubljana, Slovenija. Več informacij in razpisno dokumentacijo dobite na spletni strani Slovenske izseljenske matice.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc se bo v sredo, 31. maja v Vili Vipolže v Goriških Brdih udeležil devete poslovne konference z naslovom Slovenska podjetnost kroži prek meja. Gre za posvet s slovenskimi podjetniki in poslovnimi ustanovami pretežno iz Italije, pa tudi iz Nemčije, Hrvaške, avstrijske Koroške, Madžarske, Luksemburga, Kanade in drugih držav.
Na Inštitutu za prevajalstvo Univerze v Gradcu bodo od 29. maja do 1. junija 2017 ob izteku graškega meseca oblikovanja predstavili sodobno slovensko oblikovanje, ki navdih črpa iz slovenske kulture, tradicije, družbe ali naravnih danosti. Slovenski simboli, običaji, navade, pesmi, zgodovina in pokrajine se zrcalijo v izdelkih devetih oblikovalcev oziroma oblikovalskih skupin, ki segajo od uveljavljenih, prestižnih imen do najmlajše generacije, ki išče nove izzive v svetu oblikovanja.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Je en stavek lahko dovolj, da se preselimo na drug konec sveta? Kako je pot Špelo Uhelj pripeljala v Oxford, kjer se ukvarja s paliativno oskrbo? Kako zvenita pevski zbor in orkester, ki štejeta skupaj več kot 160 članov? Kako je slovenska folklorna skupina Lipa iz Predarlskega proslavila 10 let svojega obstoja?
Barbara Jamnik je potrebovala samo en stavek, da se je odločila za študij kitajščine. In samo en obisk Kitajske, da je ostala tam in o vrnitvi v domovino ne razmišlja več. Kot boste lahko slišali, na Kitajskem Barbara počne marsikaj, predvsem pa se počuti dobro in v pogovoru je najprej povedala, česa se je od Kitajske oziroma Kitajcev naučila.
Spoznali smo Notranjko Špelo Uhelj, ki jo je radovednost pred desetletjem odpeljala po svetu. Zase pravi, da ima tri domove, Slovenijo, Nizozemsko in Anglijo. In na Otok jo je, da izve več o njeni zgodbi, poklicala Mojca Delač.
Simfonični orkester Cantabile se po koncertih ‘Večna luč’ in ‘Maša sončnega vzhoda’ predstavlja s tretjim velikim vokalno-instrumentalnim projektom, Jenkinsovo mašo za mir, ki nosi naslov ‘Oboroženi mož’ in z njim močno protivojno sporočilo. Na koncertu bosta nastopila tudi gostujoči švicarski Univerzitetni pevski zbor Der CHOR iz Berna ter Mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca. Koncertoma ste lahko prisluhnili danes ob 20.00 v Cerkvi sv. Jakoba na Gornjem trgu v Ljubljani in jutri, v soboto, 27. 5. prav tako ob 20.00 v Športni dvorani v Logatcu. Pred koncertoma se je v sredo Lucija Fatur pogovarjala z Janezom Čukom, organizatorjem projekta pri Kulturnem mostu Švica Slovenija.
Na skrajnem , vendar gospodarsko zelo trdnem robu Avstrije, na Predarlskem je delo in dom našlo tudi veliko slovenskih rojakov. Tam delujejo tudi tri slovenska društva, mednje sodi tudi društvo -Slovenska folklorna skupina Lipa, ki je pred nedavnim proslavila desetletje delovanja. Že nekaj let to združenje vodi Slavko Ozvatič, ki ga je pot v manjši kraj na tromeji Avstrije s Švico in Nemčijo pripeljala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je med drugim povedal v pogovoru z Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
Združenje slovenska izseljenska matica v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti letos drugič prireja ustvarjalno poletno šolo za otroke, stare od 12 do 15 let, z naslovom Slovenščina malo drugače. Potekala bo med 23. in 29. julijem letos v Gorenju pri Zrečah. Prijave sprejemajo do 31. maja 2017 na elektronski naslov jasmina.ilic@zdruzenje-sim.si ali po navadni pošti na naslov Združenje SIM, Cankarjeva 1, 1000 Ljubljana, Slovenija. Več informacij in razpisno dokumentacijo dobite na spletni strani Slovenske izseljenske matice.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc se bo v sredo, 31. maja v Vili Vipolže v Goriških Brdih udeležil devete poslovne konference z naslovom Slovenska podjetnost kroži prek meja. Gre za posvet s slovenskimi podjetniki in poslovnimi ustanovami pretežno iz Italije, pa tudi iz Nemčije, Hrvaške, avstrijske Koroške, Madžarske, Luksemburga, Kanade in drugih držav.
Na Inštitutu za prevajalstvo Univerze v Gradcu bodo od 29. maja do 1. junija 2017 ob izteku graškega meseca oblikovanja predstavili sodobno slovensko oblikovanje, ki navdih črpa iz slovenske kulture, tradicije, družbe ali naravnih danosti. Slovenski simboli, običaji, navade, pesmi, zgodovina in pokrajine se zrcalijo v izdelkih devetih oblikovalcev oziroma oblikovalskih skupin, ki segajo od uveljavljenih, prestižnih imen do najmlajše generacije, ki išče nove izzive v svetu oblikovanja.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov