Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Je en stavek lahko dovolj, da se preselimo na drug konec sveta? Kako je pot Špelo Uhelj pripeljala v Oxford, kjer se ukvarja s paliativno oskrbo? Kako zvenita pevski zbor in orkester, ki štejeta skupaj več kot 160 članov? Kako je slovenska folklorna skupina Lipa iz Predarlskega proslavila 10 let svojega obstoja?
Barbara Jamnik je potrebovala samo en stavek, da se je odločila za študij kitajščine. In samo en obisk Kitajske, da je ostala tam in o vrnitvi v domovino ne razmišlja več. Kot boste lahko slišali, na Kitajskem Barbara počne marsikaj, predvsem pa se počuti dobro in v pogovoru je najprej povedala, česa se je od Kitajske oziroma Kitajcev naučila.
Spoznali smo Notranjko Špelo Uhelj, ki jo je radovednost pred desetletjem odpeljala po svetu. Zase pravi, da ima tri domove, Slovenijo, Nizozemsko in Anglijo. In na Otok jo je, da izve več o njeni zgodbi, poklicala Mojca Delač.
Simfonični orkester Cantabile se po koncertih ‘Večna luč’ in ‘Maša sončnega vzhoda’ predstavlja s tretjim velikim vokalno-instrumentalnim projektom, Jenkinsovo mašo za mir, ki nosi naslov ‘Oboroženi mož’ in z njim močno protivojno sporočilo. Na koncertu bosta nastopila tudi gostujoči švicarski Univerzitetni pevski zbor Der CHOR iz Berna ter Mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca. Koncertoma ste lahko prisluhnili danes ob 20.00 v Cerkvi sv. Jakoba na Gornjem trgu v Ljubljani in jutri, v soboto, 27. 5. prav tako ob 20.00 v Športni dvorani v Logatcu. Pred koncertoma se je v sredo Lucija Fatur pogovarjala z Janezom Čukom, organizatorjem projekta pri Kulturnem mostu Švica Slovenija.
Na skrajnem , vendar gospodarsko zelo trdnem robu Avstrije, na Predarlskem je delo in dom našlo tudi veliko slovenskih rojakov. Tam delujejo tudi tri slovenska društva, mednje sodi tudi društvo -Slovenska folklorna skupina Lipa, ki je pred nedavnim proslavila desetletje delovanja. Že nekaj let to združenje vodi Slavko Ozvatič, ki ga je pot v manjši kraj na tromeji Avstrije s Švico in Nemčijo pripeljala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je med drugim povedal v pogovoru z Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
Združenje slovenska izseljenska matica v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti letos drugič prireja ustvarjalno poletno šolo za otroke, stare od 12 do 15 let, z naslovom Slovenščina malo drugače. Potekala bo med 23. in 29. julijem letos v Gorenju pri Zrečah. Prijave sprejemajo do 31. maja 2017 na elektronski naslov jasmina.ilic@zdruzenje-sim.si ali po navadni pošti na naslov Združenje SIM, Cankarjeva 1, 1000 Ljubljana, Slovenija. Več informacij in razpisno dokumentacijo dobite na spletni strani Slovenske izseljenske matice.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc se bo v sredo, 31. maja v Vili Vipolže v Goriških Brdih udeležil devete poslovne konference z naslovom Slovenska podjetnost kroži prek meja. Gre za posvet s slovenskimi podjetniki in poslovnimi ustanovami pretežno iz Italije, pa tudi iz Nemčije, Hrvaške, avstrijske Koroške, Madžarske, Luksemburga, Kanade in drugih držav.
Na Inštitutu za prevajalstvo Univerze v Gradcu bodo od 29. maja do 1. junija 2017 ob izteku graškega meseca oblikovanja predstavili sodobno slovensko oblikovanje, ki navdih črpa iz slovenske kulture, tradicije, družbe ali naravnih danosti. Slovenski simboli, običaji, navade, pesmi, zgodovina in pokrajine se zrcalijo v izdelkih devetih oblikovalcev oziroma oblikovalskih skupin, ki segajo od uveljavljenih, prestižnih imen do najmlajše generacije, ki išče nove izzive v svetu oblikovanja.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Je en stavek lahko dovolj, da se preselimo na drug konec sveta? Kako je pot Špelo Uhelj pripeljala v Oxford, kjer se ukvarja s paliativno oskrbo? Kako zvenita pevski zbor in orkester, ki štejeta skupaj več kot 160 članov? Kako je slovenska folklorna skupina Lipa iz Predarlskega proslavila 10 let svojega obstoja?
Barbara Jamnik je potrebovala samo en stavek, da se je odločila za študij kitajščine. In samo en obisk Kitajske, da je ostala tam in o vrnitvi v domovino ne razmišlja več. Kot boste lahko slišali, na Kitajskem Barbara počne marsikaj, predvsem pa se počuti dobro in v pogovoru je najprej povedala, česa se je od Kitajske oziroma Kitajcev naučila.
Spoznali smo Notranjko Špelo Uhelj, ki jo je radovednost pred desetletjem odpeljala po svetu. Zase pravi, da ima tri domove, Slovenijo, Nizozemsko in Anglijo. In na Otok jo je, da izve več o njeni zgodbi, poklicala Mojca Delač.
Simfonični orkester Cantabile se po koncertih ‘Večna luč’ in ‘Maša sončnega vzhoda’ predstavlja s tretjim velikim vokalno-instrumentalnim projektom, Jenkinsovo mašo za mir, ki nosi naslov ‘Oboroženi mož’ in z njim močno protivojno sporočilo. Na koncertu bosta nastopila tudi gostujoči švicarski Univerzitetni pevski zbor Der CHOR iz Berna ter Mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca. Koncertoma ste lahko prisluhnili danes ob 20.00 v Cerkvi sv. Jakoba na Gornjem trgu v Ljubljani in jutri, v soboto, 27. 5. prav tako ob 20.00 v Športni dvorani v Logatcu. Pred koncertoma se je v sredo Lucija Fatur pogovarjala z Janezom Čukom, organizatorjem projekta pri Kulturnem mostu Švica Slovenija.
Na skrajnem , vendar gospodarsko zelo trdnem robu Avstrije, na Predarlskem je delo in dom našlo tudi veliko slovenskih rojakov. Tam delujejo tudi tri slovenska društva, mednje sodi tudi društvo -Slovenska folklorna skupina Lipa, ki je pred nedavnim proslavila desetletje delovanja. Že nekaj let to združenje vodi Slavko Ozvatič, ki ga je pot v manjši kraj na tromeji Avstrije s Švico in Nemčijo pripeljala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je med drugim povedal v pogovoru z Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
Združenje slovenska izseljenska matica v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti letos drugič prireja ustvarjalno poletno šolo za otroke, stare od 12 do 15 let, z naslovom Slovenščina malo drugače. Potekala bo med 23. in 29. julijem letos v Gorenju pri Zrečah. Prijave sprejemajo do 31. maja 2017 na elektronski naslov jasmina.ilic@zdruzenje-sim.si ali po navadni pošti na naslov Združenje SIM, Cankarjeva 1, 1000 Ljubljana, Slovenija. Več informacij in razpisno dokumentacijo dobite na spletni strani Slovenske izseljenske matice.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc se bo v sredo, 31. maja v Vili Vipolže v Goriških Brdih udeležil devete poslovne konference z naslovom Slovenska podjetnost kroži prek meja. Gre za posvet s slovenskimi podjetniki in poslovnimi ustanovami pretežno iz Italije, pa tudi iz Nemčije, Hrvaške, avstrijske Koroške, Madžarske, Luksemburga, Kanade in drugih držav.
Na Inštitutu za prevajalstvo Univerze v Gradcu bodo od 29. maja do 1. junija 2017 ob izteku graškega meseca oblikovanja predstavili sodobno slovensko oblikovanje, ki navdih črpa iz slovenske kulture, tradicije, družbe ali naravnih danosti. Slovenski simboli, običaji, navade, pesmi, zgodovina in pokrajine se zrcalijo v izdelkih devetih oblikovalcev oziroma oblikovalskih skupin, ki segajo od uveljavljenih, prestižnih imen do najmlajše generacije, ki išče nove izzive v svetu oblikovanja.
Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki bo pozornost namenil ključnim prioritetam pri svojem delovanju v prihodnjih mesecih in se ozrl na delo in povezave s slovenskimi skupnostmi po svetu v minulih treh mesecih. Ob začetku novega šolskega leta tudi v nekaterih dopolnilnih šolah slovenščine v tujini, se bomo pogovarjali z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Madridu Patricijo Tomšič, podali se bomo tudi v svet glasbe in z glasbeno pedagoginjo in strokovnjakinjo za zborovsko petje Danijelo Bajuk iz Argentine govorili o izraznem petju, s pevovodjo Angelco Bajda iz argentinske Mendoze pa bo beseda tekla o slovenskem otroškem pevskem zboru »Mendoški škrjančki«, ki prihodnji teden začenja gostovanje v Sloveniji.
Tokratno oddajo bomo posvetili trem na videz povsem različnim temam – prvemu šolskemu dnevu, konjem kasačem in francoskim policistom. Če ste v tem trenutku dvignili vsaj eno obrv, vas razumemo. A brez skrbi – vse naštete teme imajo skupno rdečo nit – rojakinje in rojake, ki živijo v tujini. Na koncu oddaje pa vas čakajo še novice, povezane s Slovenkami in Slovenci, razseljenimi po vsem svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokrat v oddaji Slovencem po svetu – Portreti predstavljamo violinistko Tino Čeh, ki je z dvanajstimi leti igrala v težkometalni skupini in ima danes glasbeno šolo v Bruslju, kjer je ustanovila tudi bralni kotiček in Kulturno kreativni center. Domotožje jo sicer včasih spravi v otožno razpoloženje, ampak takrat preprosto za nekaj časa pride domov in se čez nekaj časa vrne v Bruselj, polna novih načrtov in idej.
Miha Zanoškar je arhitekt, ki se ne ustraši novih izzivov. Tudi, če to pomeni, da z dvema potovalnima torbama odideš v tujo deželo, iščoč novih priložnosti in znanj in da moraš pravzaprav začeti od začetka. Od Osla in Tromsa, mesta, ki mu rečejo »vrata Arktike«, pa Trondheima, kjer zdaj živi in dela. Med obiskom v Sloveniji, smo ga na poti v domači Slovenj Gradec povabili v radijski studio in spregovoril je o arhitekturi svojega dela in življenja. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Tokrat predstavljamo slovensko slikarko in geografinjo iz Ottawe Ireno Hribar Schmidt. Že štiri desetletja živi v tujini, kamor sta jo pravzaprav odpeljali študijska pot in želja po raziskovanju sveta. Rojena Ljubljančanka je v Kanadi študirala geografijo in se izobraževala na likovnem področju. Sicer pa je že pred odhodom v Severno Ameriko tudi v Sloveniji obiskovala tečaje modeliranja in risanja, študirala pa je tudi oblikovanje v Benetkah. Njena izseljenska in umetniška pot pa sta zaznamovani tudi z desetletjem, ki ga je z družino preživela na Arabskem polotoku. V Kanadi je dejavna tudi v slovenski skupnosti, kljub letom izseljenskega življenja pa je ves čas tesno povezana tudi z domovino Slovenijo, predvsem na likovnem področju.
Tokrat med Slovenci, ki so svoj pečat pustili tudi na tujem, predstavljamo doktorico Katjo Žvan Elliot, politologinjo, ki je Slovenijo za 20 let zamenjala za tujino. Po diplomi v Ljubljani ter opravljenem doktoratu na Oxfordu je bila zadnjih 10 let profesorica na ameriški univerzi v Ifranu v Maroku, v tem času pa se je ukvarjala predvsem s preučevanjem položaja žensk v severnoafriški regiji. Poročena mati s ponosom pove, da je feministka in da feminizem pomeni borbo za družbene pravice, torej za pravice vsakogar in vseh. Biti profesorica v Maroku je vsakodnevni izziv, ženskam v zelo tradicionalni in patriarhalni družbi pod noge mečejo polena, sama je bila deležna celo zmerjanja in žaljivk. Katja Žvan Elliot je v Ifranu soustanovila SOS telefon za žrtve nasilja ter jim tudi dejavno pomagala. Zanimivo, izobraženo in svetovljansko sogovornico je pred mikrofon povabila Živa Trček.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo trikratno doktorico znanosti Miro Delavec Touhami, učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji, kjer biva že skoraj desetletje in zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi. Literarna zgodovinarka, ki že vrsto let raziskuje lik prve slovenske pesnice Josipine Urbančič Turnograjske, pravnica, pisateljica in raziskovalka ter humanitarka Mira Delavec Touhami živi razpeta med Afriko, Slovenijo in Nemčijo.
V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov