Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Je en stavek lahko dovolj, da se preselimo na drug konec sveta? Kako je pot Špelo Uhelj pripeljala v Oxford, kjer se ukvarja s paliativno oskrbo? Kako zvenita pevski zbor in orkester, ki štejeta skupaj več kot 160 članov? Kako je slovenska folklorna skupina Lipa iz Predarlskega proslavila 10 let svojega obstoja?
Barbara Jamnik je potrebovala samo en stavek, da se je odločila za študij kitajščine. In samo en obisk Kitajske, da je ostala tam in o vrnitvi v domovino ne razmišlja več. Kot boste lahko slišali, na Kitajskem Barbara počne marsikaj, predvsem pa se počuti dobro in v pogovoru je najprej povedala, česa se je od Kitajske oziroma Kitajcev naučila.
Spoznali smo Notranjko Špelo Uhelj, ki jo je radovednost pred desetletjem odpeljala po svetu. Zase pravi, da ima tri domove, Slovenijo, Nizozemsko in Anglijo. In na Otok jo je, da izve več o njeni zgodbi, poklicala Mojca Delač.
Simfonični orkester Cantabile se po koncertih ‘Večna luč’ in ‘Maša sončnega vzhoda’ predstavlja s tretjim velikim vokalno-instrumentalnim projektom, Jenkinsovo mašo za mir, ki nosi naslov ‘Oboroženi mož’ in z njim močno protivojno sporočilo. Na koncertu bosta nastopila tudi gostujoči švicarski Univerzitetni pevski zbor Der CHOR iz Berna ter Mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca. Koncertoma ste lahko prisluhnili danes ob 20.00 v Cerkvi sv. Jakoba na Gornjem trgu v Ljubljani in jutri, v soboto, 27. 5. prav tako ob 20.00 v Športni dvorani v Logatcu. Pred koncertoma se je v sredo Lucija Fatur pogovarjala z Janezom Čukom, organizatorjem projekta pri Kulturnem mostu Švica Slovenija.
Na skrajnem , vendar gospodarsko zelo trdnem robu Avstrije, na Predarlskem je delo in dom našlo tudi veliko slovenskih rojakov. Tam delujejo tudi tri slovenska društva, mednje sodi tudi društvo -Slovenska folklorna skupina Lipa, ki je pred nedavnim proslavila desetletje delovanja. Že nekaj let to združenje vodi Slavko Ozvatič, ki ga je pot v manjši kraj na tromeji Avstrije s Švico in Nemčijo pripeljala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je med drugim povedal v pogovoru z Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
Združenje slovenska izseljenska matica v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti letos drugič prireja ustvarjalno poletno šolo za otroke, stare od 12 do 15 let, z naslovom Slovenščina malo drugače. Potekala bo med 23. in 29. julijem letos v Gorenju pri Zrečah. Prijave sprejemajo do 31. maja 2017 na elektronski naslov jasmina.ilic@zdruzenje-sim.si ali po navadni pošti na naslov Združenje SIM, Cankarjeva 1, 1000 Ljubljana, Slovenija. Več informacij in razpisno dokumentacijo dobite na spletni strani Slovenske izseljenske matice.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc se bo v sredo, 31. maja v Vili Vipolže v Goriških Brdih udeležil devete poslovne konference z naslovom Slovenska podjetnost kroži prek meja. Gre za posvet s slovenskimi podjetniki in poslovnimi ustanovami pretežno iz Italije, pa tudi iz Nemčije, Hrvaške, avstrijske Koroške, Madžarske, Luksemburga, Kanade in drugih držav.
Na Inštitutu za prevajalstvo Univerze v Gradcu bodo od 29. maja do 1. junija 2017 ob izteku graškega meseca oblikovanja predstavili sodobno slovensko oblikovanje, ki navdih črpa iz slovenske kulture, tradicije, družbe ali naravnih danosti. Slovenski simboli, običaji, navade, pesmi, zgodovina in pokrajine se zrcalijo v izdelkih devetih oblikovalcev oziroma oblikovalskih skupin, ki segajo od uveljavljenih, prestižnih imen do najmlajše generacije, ki išče nove izzive v svetu oblikovanja.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Je en stavek lahko dovolj, da se preselimo na drug konec sveta? Kako je pot Špelo Uhelj pripeljala v Oxford, kjer se ukvarja s paliativno oskrbo? Kako zvenita pevski zbor in orkester, ki štejeta skupaj več kot 160 članov? Kako je slovenska folklorna skupina Lipa iz Predarlskega proslavila 10 let svojega obstoja?
Barbara Jamnik je potrebovala samo en stavek, da se je odločila za študij kitajščine. In samo en obisk Kitajske, da je ostala tam in o vrnitvi v domovino ne razmišlja več. Kot boste lahko slišali, na Kitajskem Barbara počne marsikaj, predvsem pa se počuti dobro in v pogovoru je najprej povedala, česa se je od Kitajske oziroma Kitajcev naučila.
Spoznali smo Notranjko Špelo Uhelj, ki jo je radovednost pred desetletjem odpeljala po svetu. Zase pravi, da ima tri domove, Slovenijo, Nizozemsko in Anglijo. In na Otok jo je, da izve več o njeni zgodbi, poklicala Mojca Delač.
Simfonični orkester Cantabile se po koncertih ‘Večna luč’ in ‘Maša sončnega vzhoda’ predstavlja s tretjim velikim vokalno-instrumentalnim projektom, Jenkinsovo mašo za mir, ki nosi naslov ‘Oboroženi mož’ in z njim močno protivojno sporočilo. Na koncertu bosta nastopila tudi gostujoči švicarski Univerzitetni pevski zbor Der CHOR iz Berna ter Mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca. Koncertoma ste lahko prisluhnili danes ob 20.00 v Cerkvi sv. Jakoba na Gornjem trgu v Ljubljani in jutri, v soboto, 27. 5. prav tako ob 20.00 v Športni dvorani v Logatcu. Pred koncertoma se je v sredo Lucija Fatur pogovarjala z Janezom Čukom, organizatorjem projekta pri Kulturnem mostu Švica Slovenija.
Na skrajnem , vendar gospodarsko zelo trdnem robu Avstrije, na Predarlskem je delo in dom našlo tudi veliko slovenskih rojakov. Tam delujejo tudi tri slovenska društva, mednje sodi tudi društvo -Slovenska folklorna skupina Lipa, ki je pred nedavnim proslavila desetletje delovanja. Že nekaj let to združenje vodi Slavko Ozvatič, ki ga je pot v manjši kraj na tromeji Avstrije s Švico in Nemčijo pripeljala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je med drugim povedal v pogovoru z Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
Združenje slovenska izseljenska matica v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti letos drugič prireja ustvarjalno poletno šolo za otroke, stare od 12 do 15 let, z naslovom Slovenščina malo drugače. Potekala bo med 23. in 29. julijem letos v Gorenju pri Zrečah. Prijave sprejemajo do 31. maja 2017 na elektronski naslov jasmina.ilic@zdruzenje-sim.si ali po navadni pošti na naslov Združenje SIM, Cankarjeva 1, 1000 Ljubljana, Slovenija. Več informacij in razpisno dokumentacijo dobite na spletni strani Slovenske izseljenske matice.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc se bo v sredo, 31. maja v Vili Vipolže v Goriških Brdih udeležil devete poslovne konference z naslovom Slovenska podjetnost kroži prek meja. Gre za posvet s slovenskimi podjetniki in poslovnimi ustanovami pretežno iz Italije, pa tudi iz Nemčije, Hrvaške, avstrijske Koroške, Madžarske, Luksemburga, Kanade in drugih držav.
Na Inštitutu za prevajalstvo Univerze v Gradcu bodo od 29. maja do 1. junija 2017 ob izteku graškega meseca oblikovanja predstavili sodobno slovensko oblikovanje, ki navdih črpa iz slovenske kulture, tradicije, družbe ali naravnih danosti. Slovenski simboli, običaji, navade, pesmi, zgodovina in pokrajine se zrcalijo v izdelkih devetih oblikovalcev oziroma oblikovalskih skupin, ki segajo od uveljavljenih, prestižnih imen do najmlajše generacije, ki išče nove izzive v svetu oblikovanja.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov