Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Je en stavek lahko dovolj, da se preselimo na drug konec sveta? Kako je pot Špelo Uhelj pripeljala v Oxford, kjer se ukvarja s paliativno oskrbo? Kako zvenita pevski zbor in orkester, ki štejeta skupaj več kot 160 članov? Kako je slovenska folklorna skupina Lipa iz Predarlskega proslavila 10 let svojega obstoja?
Barbara Jamnik je potrebovala samo en stavek, da se je odločila za študij kitajščine. In samo en obisk Kitajske, da je ostala tam in o vrnitvi v domovino ne razmišlja več. Kot boste lahko slišali, na Kitajskem Barbara počne marsikaj, predvsem pa se počuti dobro in v pogovoru je najprej povedala, česa se je od Kitajske oziroma Kitajcev naučila.
Spoznali smo Notranjko Špelo Uhelj, ki jo je radovednost pred desetletjem odpeljala po svetu. Zase pravi, da ima tri domove, Slovenijo, Nizozemsko in Anglijo. In na Otok jo je, da izve več o njeni zgodbi, poklicala Mojca Delač.
Simfonični orkester Cantabile se po koncertih ‘Večna luč’ in ‘Maša sončnega vzhoda’ predstavlja s tretjim velikim vokalno-instrumentalnim projektom, Jenkinsovo mašo za mir, ki nosi naslov ‘Oboroženi mož’ in z njim močno protivojno sporočilo. Na koncertu bosta nastopila tudi gostujoči švicarski Univerzitetni pevski zbor Der CHOR iz Berna ter Mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca. Koncertoma ste lahko prisluhnili danes ob 20.00 v Cerkvi sv. Jakoba na Gornjem trgu v Ljubljani in jutri, v soboto, 27. 5. prav tako ob 20.00 v Športni dvorani v Logatcu. Pred koncertoma se je v sredo Lucija Fatur pogovarjala z Janezom Čukom, organizatorjem projekta pri Kulturnem mostu Švica Slovenija.
Na skrajnem , vendar gospodarsko zelo trdnem robu Avstrije, na Predarlskem je delo in dom našlo tudi veliko slovenskih rojakov. Tam delujejo tudi tri slovenska društva, mednje sodi tudi društvo -Slovenska folklorna skupina Lipa, ki je pred nedavnim proslavila desetletje delovanja. Že nekaj let to združenje vodi Slavko Ozvatič, ki ga je pot v manjši kraj na tromeji Avstrije s Švico in Nemčijo pripeljala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je med drugim povedal v pogovoru z Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
Združenje slovenska izseljenska matica v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti letos drugič prireja ustvarjalno poletno šolo za otroke, stare od 12 do 15 let, z naslovom Slovenščina malo drugače. Potekala bo med 23. in 29. julijem letos v Gorenju pri Zrečah. Prijave sprejemajo do 31. maja 2017 na elektronski naslov jasmina.ilic@zdruzenje-sim.si ali po navadni pošti na naslov Združenje SIM, Cankarjeva 1, 1000 Ljubljana, Slovenija. Več informacij in razpisno dokumentacijo dobite na spletni strani Slovenske izseljenske matice.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc se bo v sredo, 31. maja v Vili Vipolže v Goriških Brdih udeležil devete poslovne konference z naslovom Slovenska podjetnost kroži prek meja. Gre za posvet s slovenskimi podjetniki in poslovnimi ustanovami pretežno iz Italije, pa tudi iz Nemčije, Hrvaške, avstrijske Koroške, Madžarske, Luksemburga, Kanade in drugih držav.
Na Inštitutu za prevajalstvo Univerze v Gradcu bodo od 29. maja do 1. junija 2017 ob izteku graškega meseca oblikovanja predstavili sodobno slovensko oblikovanje, ki navdih črpa iz slovenske kulture, tradicije, družbe ali naravnih danosti. Slovenski simboli, običaji, navade, pesmi, zgodovina in pokrajine se zrcalijo v izdelkih devetih oblikovalcev oziroma oblikovalskih skupin, ki segajo od uveljavljenih, prestižnih imen do najmlajše generacije, ki išče nove izzive v svetu oblikovanja.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Je en stavek lahko dovolj, da se preselimo na drug konec sveta? Kako je pot Špelo Uhelj pripeljala v Oxford, kjer se ukvarja s paliativno oskrbo? Kako zvenita pevski zbor in orkester, ki štejeta skupaj več kot 160 članov? Kako je slovenska folklorna skupina Lipa iz Predarlskega proslavila 10 let svojega obstoja?
Barbara Jamnik je potrebovala samo en stavek, da se je odločila za študij kitajščine. In samo en obisk Kitajske, da je ostala tam in o vrnitvi v domovino ne razmišlja več. Kot boste lahko slišali, na Kitajskem Barbara počne marsikaj, predvsem pa se počuti dobro in v pogovoru je najprej povedala, česa se je od Kitajske oziroma Kitajcev naučila.
Spoznali smo Notranjko Špelo Uhelj, ki jo je radovednost pred desetletjem odpeljala po svetu. Zase pravi, da ima tri domove, Slovenijo, Nizozemsko in Anglijo. In na Otok jo je, da izve več o njeni zgodbi, poklicala Mojca Delač.
Simfonični orkester Cantabile se po koncertih ‘Večna luč’ in ‘Maša sončnega vzhoda’ predstavlja s tretjim velikim vokalno-instrumentalnim projektom, Jenkinsovo mašo za mir, ki nosi naslov ‘Oboroženi mož’ in z njim močno protivojno sporočilo. Na koncertu bosta nastopila tudi gostujoči švicarski Univerzitetni pevski zbor Der CHOR iz Berna ter Mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca. Koncertoma ste lahko prisluhnili danes ob 20.00 v Cerkvi sv. Jakoba na Gornjem trgu v Ljubljani in jutri, v soboto, 27. 5. prav tako ob 20.00 v Športni dvorani v Logatcu. Pred koncertoma se je v sredo Lucija Fatur pogovarjala z Janezom Čukom, organizatorjem projekta pri Kulturnem mostu Švica Slovenija.
Na skrajnem , vendar gospodarsko zelo trdnem robu Avstrije, na Predarlskem je delo in dom našlo tudi veliko slovenskih rojakov. Tam delujejo tudi tri slovenska društva, mednje sodi tudi društvo -Slovenska folklorna skupina Lipa, ki je pred nedavnim proslavila desetletje delovanja. Že nekaj let to združenje vodi Slavko Ozvatič, ki ga je pot v manjši kraj na tromeji Avstrije s Švico in Nemčijo pripeljala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je med drugim povedal v pogovoru z Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
Združenje slovenska izseljenska matica v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti letos drugič prireja ustvarjalno poletno šolo za otroke, stare od 12 do 15 let, z naslovom Slovenščina malo drugače. Potekala bo med 23. in 29. julijem letos v Gorenju pri Zrečah. Prijave sprejemajo do 31. maja 2017 na elektronski naslov jasmina.ilic@zdruzenje-sim.si ali po navadni pošti na naslov Združenje SIM, Cankarjeva 1, 1000 Ljubljana, Slovenija. Več informacij in razpisno dokumentacijo dobite na spletni strani Slovenske izseljenske matice.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc se bo v sredo, 31. maja v Vili Vipolže v Goriških Brdih udeležil devete poslovne konference z naslovom Slovenska podjetnost kroži prek meja. Gre za posvet s slovenskimi podjetniki in poslovnimi ustanovami pretežno iz Italije, pa tudi iz Nemčije, Hrvaške, avstrijske Koroške, Madžarske, Luksemburga, Kanade in drugih držav.
Na Inštitutu za prevajalstvo Univerze v Gradcu bodo od 29. maja do 1. junija 2017 ob izteku graškega meseca oblikovanja predstavili sodobno slovensko oblikovanje, ki navdih črpa iz slovenske kulture, tradicije, družbe ali naravnih danosti. Slovenski simboli, običaji, navade, pesmi, zgodovina in pokrajine se zrcalijo v izdelkih devetih oblikovalcev oziroma oblikovalskih skupin, ki segajo od uveljavljenih, prestižnih imen do najmlajše generacije, ki išče nove izzive v svetu oblikovanja.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov