Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sobotno branje

800 epizod

Sobotno branje

800 epizod


Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.

31.08.2019

Norman Ohler: Popolna omama - droge v tretjem rajhu

Prvega septembra bo minilo osemdeset let od izbruha druge svetovne vojne. O vzrokih in okoliščinah, ki so privedli do največje morije v zgodovini, je bilo do sedaj napisanih že nič koliko knjig. V tokratnem Sobotnem branju bomo vzeli v precep delo Normana Ohlerja Popolna omama – droge v tretjem rajhu. Nemški publicist med številnimi zgodovinskimi dejstvi, ki jih moramo upoštevati, ko razmišljamo o Hitlerju, nacizmu in vojni, izpostavlja načrtne in sistematične zlorabe mamil tako v nemški vojski kot tudi v nemškem državnem vodstvu. Kako so torej trde droge vplivale na potek svetovnega spopada, je Iztok Konc preveril v pogovoru z zgodovinarjem dr. Andrejem Studnom. Foto: Goran Dekleva


24.08.2019

Alenka Koželj: Lovilci sanj

Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.


17.08.2019

Lara Paukovič: Malomeščani

Dve leti po prvencu Poletje v gostilni je na policah knjigarn drugi roman pisateljice in publicistke Lare Paukovič Malomeščani, ki je izšel pri založbi Litera. Avtorica tokrat v središče postavi privlačno mlado žensko z univerzitetno izobrazbo, svojim stanovanjem in redno zaposlitvijo v oglaševalski agenciji. Vendar videz vara, za samostojno in neodvisno podobo je vse prej kot navdihujoča, samozavestna, emancipirana posameznica. Oddajo je pripravila Urška Henigman.


10.08.2019

Svet v kaplji rose

Večji ko je vpliv Kitajske na svetovne zadeve, pomembneje se zdi poznati kitajsko miselnost, kitajsko umetnost, kitajsko književnost. Toda: kje neki začeti? Katera vrata, ki vodijo k boljšemu razumevanju veličastne, tritisočletne civilizacije na oni strani Velikega zidu, se najlažje odpirajo? – Številni poznavalci so prepričani, da je specifičnega duha Kitajske najbolje začeti spoznavati ob prebiranju poezije, nastale pred kakimi trinajstimi stoletji, v času dinastije Tang (618-907). Takrat so namreč ustvarjali Li Bai, Du Fu, Wang Wei in drugi, ki so najprej že med samimi kitajskimi pozneje pa tudi med zahodnimi bralci obveljali za umetnike nesmrtnega genija. Zato smo v tokratnem Sobotnem branju v precep vzeli Svet v kaplji rose, prvo neposredno iz klasične kitajščine v slovenščino prevedeno antologijo tangovske lirike, ki jo je za založbo Aristej pred nedavnim pripravila sinologinja dr. Maja Lavrač. Izjemno umetniško moč tega pesništva nam je pomagala razkrivati pesnica, predlanska Jenkova nagrajenka Veronika Dintinjana. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


03.08.2019

Branko Gradišnik: Julij Avgusta

Knjiga Julij avgusta pisatelja in prevajalca Branka Gradišnika bo s svojim podnaslovom Strogo zaupno po Zakavkazju bralce in bralke nemara spomnila na celo vrsto Gradišnikovih del, ki jih prav tako povezuje ta skupni imenovalec, ime strogo zaupno. Tokrat se je Gradišnik z družino odpravil v Gruzijo in Armenijo in sicer pod okriljem turistične agencije. V značilnem Gradišnikovem humornem slogu je tako skoraj več pozornosti namenjene raznim virom turističnega udobja in še bolj neudobja, kot so hoteli, stranišča ali prevozna sredstva, kot pa deželama, po katerih potujejo. Toda, kot pravi Gradišnik, cerkve so si podobne, ljudi pa lahko spoznavaš v nedogled.


27.07.2019

Walt Whitman: Travne bilke

“Glej, jaz ne predavam in ne dajem miloščine – ko dajem, dajem sebe.” Iskreno, v srčiki biti preprosto in vseobsegajoče. In ravno zato, ker – o sebi, iz sebe – tako avtentično, resničnostno … je lahko tudi za druge. Za slehernika, ki bo pridržal v rokah to človekoljubno poezijo, eno najodmevnejših pesniških zbirk vseh časov, najbolj pomembnega ameriškega pesnika 19. stoletja, ki prav zares slavi in opeva slehernika, naravo, celotno stvarstvo. Letošnja 200. obletnica rojstva Walta Whitmana, tega velikega domoljuba tudi, se zdi odlična priložnost za posodobljeno izdajo njegovih ikoničnih Travnih bilk, ki jih je prevedel Peter Levec, uredil in izdal, tudi oblikoval – založnik Žiga Valetič pri založbi Grafični atelje Zenit. Vabljeni, da prisluhnete pogovoru z založnikom, v oddaji pa bo tudi nekaj Whitmanovih pesniških odlomkov, ki jih je interpretiral Renato Horvat. Avtorica oddaje je Liana Buršič


20.07.2019

Freddie Mercury - Bohemian rhapsody: Lesley-Ann Jones

Freddie Mercury se je kot karizmatičen pevec, pisec besedil in glasbe za vedno vpisal v zgodovino in v srca svojih oboževalk in oboževalcev. O njem še vedno govorijo in pišejo kot o legendi in velikanu rocka. Za vedno bo ostal v spominu nastop skupine Queen in Freddija Mercurya leta 1985 na dobrodelnem koncertu Live Aid za pomoč žrtvam lakote v Etiopiji. Tako kot glasbeno, je bilo pestro tudi njegovo zasebno življenje; od nadarjenega fanta iz Zanzibarja do zvezdnika svetovnega formata in do bolezni, ki se je končala z njegovo smrtjo. O marsičem lahko beremo v novejši biografiji legendarnega pevca z naslovom Freddie Mercury Bohemian rhapsody. Napisala jo je glasbena novinarka in kolumnistka Lesley-Ann Jones, ki je za časopise in njihove priloge o glasbeni sceni poročala od zgodnjih osemdesetih do devetdesetih let. Življenje velikana rokovske glasbe je predstavila iz različnih zornih kotov – o njem nam govorijo glasbeni kolegi, ljudje iz medijev in glasbene industrije, znanci, prijatelji, bližnji. Biografijo izjemnega Freddija Mercurya, predvod je izšel pri založbi Učila, smo za oddajo Sobotno branje prelistali z radijskim glasbenim urednikom Andrejem Prezljem. Foto: Iztok Konc


13.07.2019

Danilo Kiš: Homo poeticus

Veliki srbski književnik druge polovice 20. stoletja, Danilo Kiš, je bil prepričan, da pisatelj mora pa obenem tudi ne sme pisati o politiki. Prepričan je bil, da literatura mora pa obenem tudi ne sme biti prostor, kjer se lahko do konca razmahne čista ustvarjalna domišljija. Verjel je, da mora pisatelj vselej stati sam, da mora biti neodvisen od institucij, ideologij in množic, a da je vseeno usodno odgovoren pred človeštvom. Kako je Kiš ta paradoksalna prepričanja razreševal in kako je iz vsega tega navsezadnje zrasla izjemna umetnost, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju na Prvem, ko smo v precep vzeli zbirko Kiševih esejev Homo poeticus, ki so v prevodu Dijane Matković pred nedavnim izšli pri založbi Beletrina. S prevajalko se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


06.07.2019

Jernej Županič: Mamuti

Kakšen bi bil svet, če bi v njem poleg ljudi živeli tudi mamuti? In to taki mamuti, ki govorijo in se vozijo z letali, ki delajo v tovarnah in na poljih, na univerzah in v knjižnicah, ki pijejo čaj in kockajo? Kako bi se ujeli z ljudmi? Bi tu prihajalo do trenj in izključevanja – ali pa bi se vsi skupaj ujeli v harmoniji in simbiozi? To nenavadno idejo v Mamutih, svojem romanesknem prvencu, vešče preigrava pesnik in prevajalec Jernej Županič. Kakšen svet navsezadnje naslika v knjigi, ki je pred nedavnim prejela ugledno nagrado, Kritiško sito, za najboljše leposlovno delo lanskega leta, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


28.06.2019

Gabriela Babnik: Tri smrti

Peto romaneskno delo pisateljice Gabriele Babnik že s svojim naslovom Tri smrti aludira tako na notranjo strukturo kot tudi na samo vsebino knjige. Posnemajoč francosko pisateljico Marie N’Diaye in njen roman Tri močne ženske na katerega se z medbesedilnostjo, delo navezuje, so Tri Smrti zasnovane kot triptih treh osrednjih protagonistk. Tako so zapisali pri založbi Beletrina, kjer je delo pred kratkim izšlo. V oddaji Sobotno branje se bomo pogovarjali z avtorico romana Gabrielo Babnik.


22.06.2019

Graham Swift: Materinska nedelja

So dnevi, ki jih nikoli ne pozabimo. Dnevi, ki usmerijo našo življenjsko pot. So dnevi, ki nas za vedno zaznamujejo. Tak dan je bila za mlado služkinjo Jane praznična materinska nedelja leta 1924. »Bil je marec 1924. Ni bil junij, a dan je bil podoben junijskemu,« je v romanu Materinska nedelja napisal pisatelj Graham Swift. Gre za zgodbo o ljubezni, izgubi in razmerju moči, pa tudi za zgodbo o pametni, svobodomiselni ter iznajdljivi mladi ženski. To je 22-letna služkinja Jane Fairchild. Že več let ima skrivno razmerje z bogatim dedičem s sosednjega posestva Paulom Sheringhamom. Paul jo prav na to materinsko nedeljo prvič povabi k sebi domov, vedoč, da bo hiša prazna in samo njuna, srečanje pa morda zadnje, saj je pred njim poroka s primernejšim dekletom … O kratkem romanu Grahama Swifta Materinska nedelja se bosta v oddaji Sobotno branje pogovarjala prevajalka Katarina Mahnič in Iztok Konc. Foto: Iztok Konc


15.06.2019

Katja Perat: Naredite Ameriko spet obvladljivo

Vse odkar je Donald Trump pred tremi leti stopil na veliki oder globalne politike z obljubo, da bo Ameriko naredil spet veliko, si cel svet poskuša razložiti, kaj se pravzaprav dogaja na oni strani Atlantika. Intelektualci z vseh celin se tako sprašujejo, katere družbene, ekonomske, politične in medijske silnice so sploh omogočile meteorski vzpon newyorškega nepremičninskega milijarderja in zvezdnika televizijskih resničnostnih oddaj ter mu odprle vrata Bele hiše. Sprašujejo se, na kakšne načine se je ameriška veličina pomanjšala, da je Trumpov klic k njeni obnovitvi navsezadnje padel na plodna tla med tamkajšnjimi volivkami in volivci. Med tistimi, ki so se vključili v to debato, je zdaj tudi priznana pesnica in pisateljica mlajše generacije Katja Perat, ki je pred časom pri Cankarjevi založbi izdala zbirko esejev, pomenljivo naslovljeno Naredite Ameriko spet obvladljivo. Zakaj pravzaprav naj bi bila današnja Amerika neobvladljiva, smo v pogovoru s Katjo Perat preverjali v tokratnem Sobotnem branju na Prvem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


08.06.2019

Celeste Ng: Prikriti plameni

V preteklih letih se je na policah knjigarn pojavilo vse več izdaj s kompleksnimi osrednjimi ženskimi liki. Po teh prodajnih uspešnicah so posneli tudi filme ali serije, med njimi Dekle na vlaku, Majhne laži, Moja genialna prijateljica, Deklina zgodba. Ena najnovejših je drugi roman ameriške pisateljice Celeste Ng Prikriti plameni, po kateri so pravkar začeli snemati miniserijo. Knjigo v oddaji Sobotno branje ob pomoči prevajalke Danice Križman predstavlja Urška Henigman.


01.06.2019

Nan Shepherd: Živa gora

Nekateri hodijo v gore, da bi osvajali vrhove. Spet drugi hodijo v gore, da bi preizkusili meje svoje psihofizične vzdržljivosti. Tretji hodijo v gore, da bi, preprosto, bolje skrbeli za svoje zdravje. No, pisateljica Nan Shepherd pa je v gore – šlo je za Cairngormse na severovzhodu Škotske – hodila, da bi uvidela, kako Zemlja vidi samo sebe. To, malodane mistično izkušnjo je avtorica popisala v lirično spisanem, meditativno poglobljenem, filozofsko izzivalnem potopisu Živa gora, ki velja za klasiko škotske književnosti 20. stoletja in je, zahvaljujoč prevajalki Mirjam Drev in založbi UMco, pred nedavnim izšel tudi v slovenskem jeziku. Kako je Shepherdovi pravzaprav uspelo pozabiti na lasten »jaz«, preseči omejenosti vsakdanjega mišljenja in čustvovanja in se za nekaj sicer bežnih, a vendarle srečnih hipov združiti v eno z goro, z njenimi pritlikavimi borovci in razgibanimi pobočji, z njenimi muhastimi vetrovi in nepredvidljivimi meglami, s sinkopiranim ritmom njenih letnih časov, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo, v kateri smo pred mikrofonom gostili Mirjam Drev, je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


24.05.2019

Nikola Tesla: Problem povečevanja človeške energije

Besedilo z naslovom Problem povečevanja človeške energije, ki velja za osrednji spis opusa Nikole Tesle, je pred kratkim tudi v slovenskem prevodu izšlo pri založbi ZRC in založbi Litera. O knjigi, z obsežno spremno študijo, ki Teslo predstavi v širšem kontekstu, bomo govorili v tokratni oddaji Sobotno branje. Pred mikrofon smo povabili prevajalca in avtorja spremne študije Tiborja Hrs Pandurja.


18.05.2019

Hjalmar Söderberg: Doktor Glas

Hjalmar Söderberg slej ko prej ni ime, ki bi na Slovenskem pomenilo prav veliko. Toda Švedi tega svojega pisatelja, dramatika, pesnika in publicista, čigar najpomembnejši roman, Doktor Glas, je pred nedavnim v prevodu Nade Grošelj izšel pri založbi LUD Šerpa, uvrščajo v železni kanon tamkajšnje nacionalne književnosti 20. stoletja. Na Švedskem pač ne manjka ne poklicnih ne ljubiteljskih bralk in bralcev, ki so trdno prepričani, da velja Söderberga po umetniški moči in prepričljivosti postaviti ob bok samemu Augustu Strindbergu, ki seveda tudi pri nas že dolgo uživa status vseevropskega klasika. Kaj torej vedo Švedi, česar ne vemo mi? O čem govori Doktor Glas, s katerim je Söderberg pred 114 leti osvojil skandinavsko bralstvo in postavil trajne temelje svojemu literarnemu slovesu? - To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Sobotnem branju. Gostja pred mikrofonom je bila Söderbergova prevajalka, Nada Grošelj. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


11.05.2019

Tina Bilban: Hvala za škarje

Razvoj sodobne genetike prinaša pomembno novo znanje in odpira številne možnosti uporabe, s tem pa tudi vprašanja, ki terjajo več kot zgolj površen premislek. Genski inženiring danes pogosto zbuja nelagodje. Domišljija je kaj hitro polna predstav o zdizajniranih otrocih, umanjka pa bolj poglobljen premislek, kaj novo znanje dejansko pomeni. Ampak znanstvene revolucije je konec koncev skozi vso zgodovino spremljal odpor in strah. Roman Hvala za škarje slovenske avtorice Tine Bilban se danes nujno potrebnega dialoga med znanostjo, filozofijo in družbo loti preko dinamičnega prepleta zgodb treh protagonistk, filozofinje Meta, znanstvenice Hane in Maše, ki je nosilka redke genske mutacije. Oddajo je pripravila Nina Slaček.


25.04.2019

Janne Teller: Vse

Literarno delo z naslovom Vse, večkrat nagrajene avtorice Janne Teller, v nizu kratkih družbeno angažiranih pripovedi, neizprosno preizprašuje položaj človeka v sodobni družbi. Osem zgodb bralca in bralko sooči s problemom nestrpnosti in predsodkov, umorom in smrtno kaznijo, kulturnimi razlikami, osamljenostjo in vprašanji identitete. O knjigi, ki je nedavno izšla pri založbi Mladinska knjiga, smo se pogovarjali z urednico mladinskega leposlovja Alenko Veler.


27.04.2019

Éric Vuillard: Dnevni red

Med pisatelji, ki so v kontekstu festivala Fabula v začetku marca obiskali Ljubljano, je bil tudi 50-letni francoski avtor Éric Vuillard. Pisatelju, ki se kot scenarist in režiser ustvarjalno sicer posveča tudi filmu, je svetovno odmevnost prineslo leto 2017, ko je za roman Dnevni red prejel francoskega kresnika, nagrado Goncourt. Je pa treba reči, da je odločitev Goncourtove žirije, da s prestižnim priznanjem počasti prav Vuillardov Dnevni red, v Franciji dvignila nemalo prahu. Številni so namreč ugotavljali, da nagrajena knjiga, ki pripoveduje o tridesetih letih prejšnjega stoletja, o vzponu nacizma in sramotni vlogi, ki jo je pri tem odigral nemški velekapital, pravzaprav sploh ni roman, ampak po številnih potezah prej spominja na delo zgodovinsko-dokumentaristične narave. Po svoje tem kritikom pritrjuje nagrajena knjiga sama, saj jo je njen avtor v podnaslovu dvoumno označil kot pripoved in ne, denimo, roman. Zakaj se Goncourtova žirija vendarle ni zmotila, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Pred mikrofonom smo gostili Vuillardovega prevajalca, Jaroslava Skrušnýja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


19.04.2019

Henry David Thoreau: Hoja

Zdi se, da je Henry David Thoreau danes, v obdobju, ko se srečujemo s posledicami nebrzdanega porabništva in človekovega nezmernega polaščanja vseh naravnih dobrin, aktualnejši kot kdaj prej. O tem navsezadnje pričajo tudi prevodi njegovih del v slovenščino. Pred tremi leti smo tako dobili knjigo Walden – življenje v gozdu, hvalnico preprostemu življenju v tesnem stiku z naravo, kmalu potem pa Državljansko nepokorščino, v kateri Thoreau razvija misel, da etična drža posamezniku zapoveduje, da se upre nepravičnim zahtevam države. Tudi esej Hoja, ki je v prevodu Anje Radaljac izšel pri založbi Umco, ima vse ključne značilnosti Thoreaujevega pisanja: navidezno preprost in berljiv slog, živ zagovor narave v primeri z dosežki civilizacije ter opozorila, ki so se na podlagi izkušenj iz dobrega stoletja in pol, kolikor je minilo od nastanka tega eseja, po večini izkazala za nadvse upravičena. Oddajo je pripravila Nina Slaček.


Stran 13 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov