Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sobotno branje

805 epizod

Sobotno branje

805 epizod


Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.

18.05.2019

Hjalmar Söderberg: Doktor Glas

Hjalmar Söderberg slej ko prej ni ime, ki bi na Slovenskem pomenilo prav veliko. Toda Švedi tega svojega pisatelja, dramatika, pesnika in publicista, čigar najpomembnejši roman, Doktor Glas, je pred nedavnim v prevodu Nade Grošelj izšel pri založbi LUD Šerpa, uvrščajo v železni kanon tamkajšnje nacionalne književnosti 20. stoletja. Na Švedskem pač ne manjka ne poklicnih ne ljubiteljskih bralk in bralcev, ki so trdno prepričani, da velja Söderberga po umetniški moči in prepričljivosti postaviti ob bok samemu Augustu Strindbergu, ki seveda tudi pri nas že dolgo uživa status vseevropskega klasika. Kaj torej vedo Švedi, česar ne vemo mi? O čem govori Doktor Glas, s katerim je Söderberg pred 114 leti osvojil skandinavsko bralstvo in postavil trajne temelje svojemu literarnemu slovesu? - To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Sobotnem branju. Gostja pred mikrofonom je bila Söderbergova prevajalka, Nada Grošelj. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


11.05.2019

Tina Bilban: Hvala za škarje

Razvoj sodobne genetike prinaša pomembno novo znanje in odpira številne možnosti uporabe, s tem pa tudi vprašanja, ki terjajo več kot zgolj površen premislek. Genski inženiring danes pogosto zbuja nelagodje. Domišljija je kaj hitro polna predstav o zdizajniranih otrocih, umanjka pa bolj poglobljen premislek, kaj novo znanje dejansko pomeni. Ampak znanstvene revolucije je konec koncev skozi vso zgodovino spremljal odpor in strah. Roman Hvala za škarje slovenske avtorice Tine Bilban se danes nujno potrebnega dialoga med znanostjo, filozofijo in družbo loti preko dinamičnega prepleta zgodb treh protagonistk, filozofinje Meta, znanstvenice Hane in Maše, ki je nosilka redke genske mutacije. Oddajo je pripravila Nina Slaček.


25.04.2019

Janne Teller: Vse

Literarno delo z naslovom Vse, večkrat nagrajene avtorice Janne Teller, v nizu kratkih družbeno angažiranih pripovedi, neizprosno preizprašuje položaj človeka v sodobni družbi. Osem zgodb bralca in bralko sooči s problemom nestrpnosti in predsodkov, umorom in smrtno kaznijo, kulturnimi razlikami, osamljenostjo in vprašanji identitete. O knjigi, ki je nedavno izšla pri založbi Mladinska knjiga, smo se pogovarjali z urednico mladinskega leposlovja Alenko Veler.


27.04.2019

Éric Vuillard: Dnevni red

Med pisatelji, ki so v kontekstu festivala Fabula v začetku marca obiskali Ljubljano, je bil tudi 50-letni francoski avtor Éric Vuillard. Pisatelju, ki se kot scenarist in režiser ustvarjalno sicer posveča tudi filmu, je svetovno odmevnost prineslo leto 2017, ko je za roman Dnevni red prejel francoskega kresnika, nagrado Goncourt. Je pa treba reči, da je odločitev Goncourtove žirije, da s prestižnim priznanjem počasti prav Vuillardov Dnevni red, v Franciji dvignila nemalo prahu. Številni so namreč ugotavljali, da nagrajena knjiga, ki pripoveduje o tridesetih letih prejšnjega stoletja, o vzponu nacizma in sramotni vlogi, ki jo je pri tem odigral nemški velekapital, pravzaprav sploh ni roman, ampak po številnih potezah prej spominja na delo zgodovinsko-dokumentaristične narave. Po svoje tem kritikom pritrjuje nagrajena knjiga sama, saj jo je njen avtor v podnaslovu dvoumno označil kot pripoved in ne, denimo, roman. Zakaj se Goncourtova žirija vendarle ni zmotila, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Pred mikrofonom smo gostili Vuillardovega prevajalca, Jaroslava Skrušnýja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


19.04.2019

Henry David Thoreau: Hoja

Zdi se, da je Henry David Thoreau danes, v obdobju, ko se srečujemo s posledicami nebrzdanega porabništva in človekovega nezmernega polaščanja vseh naravnih dobrin, aktualnejši kot kdaj prej. O tem navsezadnje pričajo tudi prevodi njegovih del v slovenščino. Pred tremi leti smo tako dobili knjigo Walden – življenje v gozdu, hvalnico preprostemu življenju v tesnem stiku z naravo, kmalu potem pa Državljansko nepokorščino, v kateri Thoreau razvija misel, da etična drža posamezniku zapoveduje, da se upre nepravičnim zahtevam države. Tudi esej Hoja, ki je v prevodu Anje Radaljac izšel pri založbi Umco, ima vse ključne značilnosti Thoreaujevega pisanja: navidezno preprost in berljiv slog, živ zagovor narave v primeri z dosežki civilizacije ter opozorila, ki so se na podlagi izkušenj iz dobrega stoletja in pol, kolikor je minilo od nastanka tega eseja, po večini izkazala za nadvse upravičena. Oddajo je pripravila Nina Slaček.


13.04.2019

Dan Podjed: Videni

Z digitalnimi tehnologijami opremljena sodobna družba beleži ogromno število informacij o svojih posameznicah in posameznikih. Knjiga Videni antropologa doktorja Dana Podjeda, ki je izšla pri založbi Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnostim, razkriva, kdo vse zbira, hrani in preprodaja naše podatke, zakaj prostovoljno razkrivamo vedno več, kako delujejo mojstri razkazovanja, od zvezdnikov do politikov, in pojasnjuje, zakaj je razgaljeno človeško telo postalo tako privlačno, da se milijoni naslajajo ob podobah ljudi, ki so slečeni do kože ali celo odrti in postavljeni na ogled. Oddajo je pripravila Urška Henigman.


06.04.2019

Mathieu Lindon: Kaj pomeni ljubiti

Ko mladi Mathieu Lindon v svojih zgodnjih dvajsetih prestopi prag stanovanja slovitega filozofa Michela Foucaulta, se zanj začne vznemirljivo obdobje učenja in raziskovanja pa tudi iskanja, zorenja in sprejemanja. »Bilo mi je triindvajset let in on me je vzgojil,« je zapisal Lindon. Foucaultovo mentorstvo in prijateljstvo sta odločilno usmerila njegovo življenje. Dogodke tistega obdobja je Mathieu Lindon nanizal v romanu z naslovom Kaj pomeni ljubiti. »Michel me je poučeval s tako pretanjeno preudarnostjo, da se nisem niti zavedal, da se učim. Kako biti srečen, živ. In hvaležnosti,« lahko še preberemo v romanu, ki ga predstavljamo v tokratni oddaji Sobotno branje. Osrednji del pripovedi je postavljen na prelom iz sedemdesetih v osemdeseta leta. To je čas seksualne osvoboditve in svobode, je obdobje halucinogenih drog in tripov, čas nebrzdanih nočnih zabav. Knjigo bosta predstavila prevajalec in urednik Brane Mozetič in Iztok Konc.


30.03.2019

Sveta Ivana Klavniška

Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.


23.03.2019

Isaak Babelj: Zgodbe iz Odese

Rusko-turška vojna, ki se je odvijala med letoma 1787 in 1792, se je zaključila z odločilno rusko zmago in Otomansko cesarstvo je bilo nastajajoči slovanski velesili prisiljeno odstopiti severne in severozahodne obale Črnega morja. Tam je potem Katarina Velika ustanovila novo pristanišče, ki naj bi Rusiji olajšalo trgovanje v mediteranskem bazenu. Načrt je spektakularno uspel – Odesa, kot se je imenovala nova črnomorska luka, je v naslednjih stotih letih namreč hitro zrasla v eno največjih, najbogatejših pa tudi najbolj kozmopolitskih in etnično pisanih mest orjaškega ruskega imperija. To mesto je danes večidel izgubljeno. Pogromi in prva svetovna vojna, revolucija in stalinski teror, druga svetovna vojna in holokavst pa fiasko sovjetskega planskega gospodarstva in zdaj še vroči rusko-ukrajinski spor, so bistveno zmanjšali svetovni pomen Odese. Ta ni zdaj ne prav velika ne prav bogata ne prav svetovljanska. A nekaj njenega nekdanjega utripa občasno menda še lahko začutimo, med drugim tudi v pisanju Isaaka Bablja, bržčas najpomembnejšega rusko-judovskega pisatelja, čigar Zgodbe iz Odese so pred nedavnim izšle pri založbi Beletrina. Kako je Bablju to uspelo? Kako je odbiral snov, teme in motive? V kakšnem slogu je Babelj pisal v prvi tretjini dvajsetega stoletja, da je navsezadnje uspešno ujel duha nekdanje Odese in ga v svoji kratki prozi ohranil za naš čas? – Odgovore na ta vprašanja smo iskali v pogovoru s Saro Špelec, ki je Zgode iz Odese prevedla v slovenščino in jim pripisala spremno besedo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


16.03.2019

Elli H. Radinger - Modrost volkov

Volkovi res le malokoga pustijo ravnodušnega – v pozitivnem in negativnem oziru. Naš odnos do njih je prepleten z miti, pol resnicami pa tudi strahom in občudovanjem hkrati. V knjigi, ki jo predstavljamo danes Modrost volkov, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Maruše Murko Keber, se avtorica, priznana nemška poznavalka volkov Elli H. Radinger sprašuje, kako je, če si volk? In nam skozi napete zgodbe – lirično izkušenjske pa seveda faktografsko znanstvene – pripoveduje zgodbe o vrednotah volkov, njihovem družinskem čutu, vodstvenih sposobnostih, zaupanju; skratka, razkriva nam spoznanja o življenju volkov in ugotavlja, kako zelo podobni smo si, ljudje in volkovi. A obenem zatrdi, »da bi bili volkovi verjetno boljši ljudje od nas.« O knjigi in nravi volkov, smo se pogovarjali z odličnim poznavalcem in raziskovalcem volkov pri nas, biologom z ljubljanske Biotehniške fakultete z oddelka za gozdarstvo – dr. Miho Kroflom. Avtorica oddaje je Liana Buršič


10.03.2019

Uroš Lipušček: Prekmurje v vrtincu Pariške mirovne konference

Letos obeležujemo 100-letnico priključitve Prekmurja k matičnemu narodu. V Sobotnem branju se bomo tokrat zazrli v dogajanje na Pariški mirovni konferenci, ki je usodno vplivala na oblikovanje meja Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v okvire katere je bil po prvi svetovni vojni vključen pretežen del slovenskega narodnostnega ozemlja. Slovencem je takrat t.i. rapalska meja z Italijo odvzela približno tretjino ozemlja, s plebiscitom leta 1920 pa je Republiki Avstriji dokončno pripadla Koroška. Drugače pa se je odvila zgodba s Prekmurjem. Nedavno tega je pri Ustanovi dr. Štiftarjevi fundaciji izšla knjiga Prekmurje v vrtincu Pariške mirovne konference 1919. Oddajo je pripravil dr. Andrej Stopar.


02.03.2019

Tatjana Tolstoj: Tuja lepota

Sodobna ruska pisateljica Tatjana Tolstoj je slovensko bralsko občinstvo očarala pred slabimi tremi leti, ko smo zahvaljujoč Urši Zabukovec dobili mojstrski – in tudi nagrajeni – prevod futurističnega, distopičnega, postapokaliptičnega romana Mjausk. Bržčas je prav uspeh tega izjemnega dela botroval odločitvi umetniškega vodstva Fabule, da rusko umetnico v kontekstu že tradicionalnega festivala literatur sveta letos tudi povabijo v Ljubljano. No, ob tej priložnosti pa so pri Beletrini izdali še novo knjigo Tatjane Tolstoj. Gre za zbirko esejev Tuja lepota, ki dokazuje, da je pisateljica resnično umetnica zelo širokega razpona; ne o temah ne o slogu, ki smo jih že spoznali ob Mjausku, v Tuji lepoti namreč ni ne duha ne sluha. So pa zato pred nami nenadoma druga vprašanja, drugi problemi, drugačen pisateljski stil. O čem torej govorijo eseji, zbrani v Tuji lepoti? – To smo v pogovoru z našo prevajalko Tatjane Tolstoj, Uršo Zabukovec, preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


22.02.2019

Assia Djebar: Alžirske ženske v svojih sobanah

Pisateljica Assia Djebar v zbirki kratke proze z naslovom Alžirske ženske v svojih sobanah, delu, ki je postalo klasika, pripoveduje o zgodovini žensk, patriarhata, kolonizacije in predstavlja drugačen, utišan in zamolčan pogled na uradno zgodovino. O knjigi, ki je v prevodu Ane Barič Moder, izšla pri založbi Literatura, smo govorili z avtorico spremne besede in komparativistko Katjo Zakrajšek.


16.02.2019

Samo Rugelj: Resnica ima tvoje oči

Samo Rugelj je človek, ki rad in veliko piše. Ne le to – je tudi publicist, urednik in založnik. Čeprav pravi, da se vse njegovo življenje bolj ali manj vrti okoli pisanja, pa ni samoumevno, da je zdaj pred nami njegovo prvo leposlovno delo – roman z naslovom Resnica ima tvoje oči. V njem glavnega junaka, elektroinženirja Miha Premrla, ujamemo pred pomembno življenjsko prelomnico – tik pred upokojitvijo. V novem življenjskem obdobju bo imel več časa zase in za svoje načrte ter neizpolnjene želje, si misli. Vendar ima zanj, kot pravi Samo Rugelj, življenje drugačne načrte. Zgodi se tragedija, ki se z glavnim junakom in njegovimi bližnjimi usodno in kruto poigra. Z avtorjem romana Resnica ima tvoje oči se je za oddajo Sobotno branje srečal Iztok Konc.


09.02.2019

Jure Jakob: Lakota

Jure Jakob je v slovenski literarni prostor vstopil leta 2003 s pesniško zbirko Tri postaje in sodobni slovenski poeziji nemudoma začrtal nove perspektive. Njegov lirski subjekt je namreč v prvi vrsti opazovalec, tih, natančen in potrpežljiv. In svet, ki ga opazuje - v pomembni meri gre tu za svet narave -, v Jakobovih pesmih dobi novo in nadvse prepričljivo domovanje. Veter, drevesa ali ptice pred tem kot da še nikoli niso uživali tako samozadostne eksistence. Zbirki Tri postaje, za katero je prejel nagrado Modra ptica, so sledile Budnost, Zapuščeni kraji in Delci dela. Za knjigo esejev Hiše in drugi prosti spisi je Jure Jakob pred dobrima dvema letoma prejel Rožančevo nagrado in nagrado Kritiško sito. V zadnjih letih pa je objavil tudi tri pesniške zbirke za otroke. Lakota je tako peta pesniška zbirka za odrasle Jureta Jakoba in v njej, se zdi, se je stik z naravo samo še poglobil. »Kakor da«, kot so zapisali v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada »smo se bralke in bralci nenadoma znašli v novi, do čutov darežljivi, ontološko polni pokrajini.« Pa vendar, to ni naivno navduševanje nad idilično, brezmadežno in nepotvorjeno naravo. Sodobni subjekt je vedno tu in nekje med zamolki vedno ve, da se nekatere rane nikoli ne zaprejo.


02.02.2019

Tadej Golob: Leninov park

Po Jezeru, izjemni literarni uspešnici, ki je duh skandinavskih kriminalk pripeljala v mrzel zimski Bohinj, se Leninov park, drugi del s kriminalistom Tarasom Birso v glavni vlogi, seli v vročo poletno Ljubljano. Tadej Golob je kriminalni roman Leninov park izdal pri založbi Goga, TV Slovenija prav zdaj snema kriminalno serijo Jezero. O uspehu Jezera, televizijski produkciji in seveda Leninovem parku smo se pogovarjali z avtorjem Tadejem Golobom. Vabljeni k poslušanju. Vsi tisti, ki Leninovega parka še niste brali in nočete, da bi vam bralni užitek pokvarilo razkritje nekateri ključnih zgodbenih zapletov, potem vam svetujemo, da oddajo raje poslušate, ko boste knjigo prebrali. foto: Prvi/Urška Henigman


25.01.2019

Sandra Cisneros: Hiša v ulici Mango

Pisateljica Sandra Cisneros je s svojim kultnim romanom z naslovom Hiša V ulici Mango, ki pripoveduje o odraščanju dekleta mehiškega rodu v ZDA, zaslovela po vsej Ameriki in tudi drugod po svetu. Od prve izdaje leta 1984 je bilo prodanih več kot 6 miljonov izvodov, avtorica je prejela je vrsto nagrad, knjiga pa je v ZDA postala obvezno branje od osnovne šole do univerze. Prevedena je bila v več kot dvajset jezikov, lani tudi v slovenščino. O romanu, ki je izšel pri založbi Modrijan, smo govorili z literarno kritičarko in avtorico spremne besede Jasno Lasja.


18.01.2019

John Williams: Avgust

Roman Avgust ameriškega pisatelja Johna Williamsa je, kakor pove že naslov, portret prvega rimskega cesarja, ki pa zlagoma prerašča v portret rimske vladajoče elite, dokler se navsezadnje ne razraste v panoramski prikaz življenja v celotnem mediteranskem bazenu v avgustejski dobi. Zgodovinskih romanov pa tudi filmov in televizijskih nadaljevank, ki portretirajo Rim v tem času, v prvem stoletju pred našim štetjem torej, seveda ne manjka, prav nasprotno, vendar pa se zdi, da se ta dela povečini ubadajo z dogajanjem eno generacijo pred cesarjem Avgustom. Bolj kakor prvi cesar umetnike pač privlačita dramatično propadanje republike in njen poglavitni grobar, Julij Cezar. Zakaj se je torej John Williams odločil pisati o Avgustu in ne o Cezarju; zakaj o človeku, ki v družbeno življenje vnaša red, in ne o človeku, ki povzroča kaos? – Odgovor smo v pogovoru z Williamsovo prevajalko Bredo Biščak iskali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


12.01.2019

Kurt Vonnegut: Zbrane zgodbe, prva knjiga

Kurt Vonnegut je eden velikih ameriških pisateljev 20. stoletja. Morda njegovi najbolj znani deli sta Klavnica 5, roman, ki ga je v letu 1969 izstrelil med literarne zvezde ter Zajtrk prvakov, po katerem je kasneje nastal film. Tudi sicer so njegovi romani, napisal jih je štirinajst, slovenskim bralcem in bralkam precej dobro poznani, saj jih imamo prevedenih kar enajst. Toda prvi dve desetletji svoje pisateljske kariere, se je Vonnegut mojstril predvsem s pisanjem kratkih zgodb, ki jih je objavljal v tedaj popularnih družinskih in ženskih revijah. Tematsko so te zgodbe zato zelo raznorodne, odlikuje jih Vonnegutov izredni občutek za človeka, humor in nadvse dostopen slog pisanja. Slovenski prevod prve polovice Zbranih zgodb, ki so v angleščini izšle pred dvema letoma, so pri založbi Sanje izdali nedavno, še letos se obeta tudi izid druge knjige. Kaj ponujajo današnjemu bralcu in bralki, preverjamo v Sobotnem branju.


05.01.2019

Erling Kagge - Tišina v času hrupa

“Šele ko sem dojel, da imam prvinsko potrebo po tišini, sem jo lahko sploh pričel iskati – ležala je tam in me čakala, globoko pod kakofonijo hrupa prometa in misli, glasbe in strojev, iphoneov in ratrakov. Tišina.” Tako svojo pripoved oziroma spraševanja in poskuse najti odgovore na to, kaj je tišina, je za nas gluha ali zgovorna, začne Norvežan Erling Kagge. Pisatelj, založnik in raziskovalec, prvi človek, ki je dosegel vse tri vrhove sveta – severni, južni in goro Everest. Avtor knjige Tišina v času hrupa, ki je izšla pri založbi Vida, pravi, da je izkusil tišino. In v knjigi nam poda 33 odgovorov, kako najti trenutke tišine v vsakdanjem življenju. O avtorju in tej zgovorni svetovni uspešnici smo se pogovarjali s prevajalko in urednico knjige Valentino Smej Novak. V oddaji bodo predstavljeni tudi odlomki iz knjige. Avtorica oddaje je Liana Buršič


Stran 14 od 41
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov