Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sobotno branje

805 epizod

Sobotno branje

805 epizod


Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.

04.08.2018

Elena Ferrante: O novem priimku

Neapeljska tetralogija Elene Ferrante je osvojila številne bralke in bralce po svetu. Zgodbo o burnem prijateljstvu Elene in Lile iz revne soseske temperamentnega Neaplja bomo kmalu lahko gledali na zaslonih. Skrivnostna avtorica, ki objavlja s psevdonimom, v sodelovanju s televizijsko hišo HBO namreč snema nadaljevanko, ki naj bi luč sveta ugledala jeseni. Jeseni bomo po napovedih dobili tudi slovenski prevod tretjega dela, v prihodnjih minutah pa več o drugem delu tetralogije – O novem priimku Elene Ferrante, ki je izšel pri Cankarjevi založbi v prevodu Anite Jadrič. Oddajo Sobotno branje je pripravila Urška Henigman.


28.07.2018

Robert Louis Stevenson: Popotovanje z oslico čez Sevene

Robert Louis Stevenson, škotski pisatelj druge polovice devetnajstega stoletja, na Slovenskem seveda ni neznano ime; kako neki bi bilo, ko pa se je Stevenson podpisal pod tako znana in med najširšimi bralskimi množicami priljubljena romana, kot sta Otok zakladov ter Doktor Jekyll in gospod Hyde. No, zdaj pa se Stevenson slovenskim bralkam in bralcem s potopisom Popotovanje z oslico čez Sevene predstavlja še kot izvrsten avtor stvarne proze. Kakor namreč poudarja Anja Radaljac, ki je 140 let star Stevensonov potopis po hribovju južne-osrednje Francije prevedla, gre za eno najbolj znamenitih, odmevnih in vplivnih potopisnih del v angleškem jeziku. In čeprav je motiv potovanja v zahodni literarni tradiciji zelo star – pomislimo samo na Homerjevo Odisejo –, bi na neki način lahko celo rekli, da je Stevenson s Popotovanjem z oslico čez Sevene pravzaprav izumil pohodniški potopis, kakor ga poznamo danes, pohodniški potopis torej, ki brezšivno spaja stvarno poročilo in leposlovno izmišljijo. Po Popotovanju z oslico čez Sevene je s pomočjo Anje Radaljac v tokratnem Sobotnem branju listal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


21.07.2018

Kurt Aust: Mrtvi tek

Lov za rumeno majico na največji kolesarski dirki na svetu je v zadnjih desetletjih prežet z aferami, umazanimi igrami v ozadju in neizprosnimi poskusi, da bi krovne zveze kolesarstvo očistile dopinga. V kriminalnem romanu Mrtvi tek se norveški avtor Kurt Aust poda na Dirko po Franciji. Glavni junaki Erik Norse je pomočnik v ekipi Bank White-Team, ki se prvič udeleži največje kolesarske dirke na svetu. Kapetanu moštva mora pomagati osvojiti rumeno majico, hkrati pa v kolesarski karavni pod krinko policiji pomaga odkriti, kdo je ubil kolesarskega mehanika Louisa Bardouxa. Nesrečnik je namreč vedel preveč o umazani igri v kolesarskem svetu. V času, ko je Dirka po Franciji na vrhuncu dogajanja, v oddaji Sobotno branje listamo po kriminalnem kolesarskem romanu Mrtvi tek. Prebral ga je Blaž Mazi.


14.07.2018

Samo Rugelj: Triglavske poti

“Pustolovščina se lahko začne takoj, ko zaklenete vrata vašega doma.” Tako urednik, publicist in založnik Samo Rugelj vabi na pešpot v svoji najnovejši knjigi. A ne kar neko pešpot, ampak na enodnevno pustolovščino ( s svojo mladostniško prijateljico) iz Ljubljane na “najbolj razvpito, čaščeno in obiskano goro v Sloveniji, na simbol, koncentrat narodovih hrepenenj in sanj ter ekstrakt slovenske samozavesti … Triglav“. Seveda so hodili in pisali že mnogi drugi. A Rugelj, pohodnik in hribolazec že od malega, je ob 240-letnici prvega vzpona na Triglav napisal povsem samosvojo mešanico doživljanj in razmišljanj o hoji (“Hoja spremeni človeka in ga naredi boljšega“), družinskih spominov (“Mama mi je namreč že davno povedala, da je, noseča z menoj, zlezla na Triglav“) odnosov z bližnjimi in lastnih refleksij. Predvsem pa so Triglavske poti, kot so zapisali v založbi UMco, pri kateri je knjiga tudi izšla, svojevrstna oda naravi in prijateljstvu, ki nas popelje v osrčje slovenskih gora in življenje z njimi. Več o vsebini unikatnega potopisa pa z avtorjem Samom Rugljem v tokratni oddaji, ki jo pripravlja Liana Buršič


07.07.2018

Javier Marías: Benetke, interier

Most vzdihljajev in Doževa palača, trg svetega Marka z istoimensko baziliko pa nepreštevne palače ob kanalu Grande, čez katerega se elegantno pne most Rialto … To so bržčas osrednje znamenitosti, ki si jih vsako leto, vsak dan pravzaprav, v Benetkah ogledujejo nepregledne množice turistov s celega sveta. In vendar mesto v laguni ponuja mnogo več. Če namreč obiskovalec tam, kjer vsi drugi zavijajo levo, zavije desno – ali obratno –, se hitro znajde v vznemirljivem blodnjaku ozkih uličic, mirnih kanalov, temačnih prehodov, pozabljenih mostičev in skritih dvorišč, ki dajejo Benetkam dušo, ki je sodobna turistična industrija še vedno ni ukradla. In prav to izmuzljivo dušo morda najlepšega mesta na svetu v potopisu Benetke, interier, ki je pred nedavnim izšel pri Cankarjevi založbi, zasleduje sodobni španski pisatelj Javier Marías. Ali jo navsezadnje tudi ujame med platnice svoje knjige, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Gostja pred mikrofonom je bila Marjeta Drobnič, ki je Benetke, interier prevedla v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


30.06.2018

Jela Krečič: Knjiga drugih

Knjiga drugih, je drugi roman filozofinje, novinarke in pisateljice dr. Jele Krečič. Avtorica se po prvem, izjemno priljubljenem romanu Ni druge vrača z romanom, v katerem se zgodbe protagonistov prepletajo okrog skrivnostne knjige. Roman je izšel pri založbi Beletrina, pogovarjali smo se z avtorico Jelo Krečič.


23.06.2018

Velibor Čolić: Sarajevski omnibus

28. junija bodo minila 104 leta od sarajevskega atentata, ko sta pod streli Gavrila Principa umrla habsburški prestolonaslednik, Franc Ferdinand, in njegova žena, to pa je, kot vemo, vodilo v izbruh prve svetovne vojne, apokalipse globalnih razsežnosti, v kateri je nato umrlo še kakih 15 milijonov ljudi. Ta usodni dogodek so doslej, povsem pričakovano in razumljivo, temeljito obdelali že številni zgodovinarji, nekajkrat pa so ga v precep vzeli tudi književniki. Enega najnovejših pa tudi bolj nenavadnih poizkusov, kako se s pomočjo literarnih prijemov dokopati do razumevanja, kaj se je konec junija 1914 dejansko zgodilo v glavnem mestu Bosne, bržčas predstavlja roman Sarajevski omnibus Veliborja Čolića. Kako pravzaprav se je bosansko-francoski pisatelj srednje generacije lotil te zahtevne teme, smo preverjali v Sobotnem branju, ki ga je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


16.06.2018

Mojca Širok: Pogodba

»Ko včasih iz službe pridem domov, bi najraje koga ubila. In to v resnici, ne le na papirju,« bolj za šalo kot zares pravi novinarka Mojca Širok. Čeprav jo poznamo kot televizijsko voditeljico in dolgoletno dopisnico iz Rima, pa se nam tokrat predstavlja v povsem novi, drugačni luči. Na knjižnih policah je namreč njena prva kriminalka – politični triler z naslovom Pogodba. Roman nas popelje v vrtinec naročenih umorov, izsiljevanja, korupcije in mafijskega delovanja; resnični dogodki in ozadja se prepletajo s fikcijo. »Ne da mi ne dajo spati, to so teme, ki me zanimajo in se tičejo prav vsakega izmed nas,« pravi Mojca Širok. Kriminalni roman Pogodba je z njo za oddajo Sobotno branje prelistal Iztok Konc. Foto: BoBo


08.06.2018

Andrej Nikolaidis: Madžarski stavek

Roman Madžarski stavek črnogorskega avtorja Andreja Nikolaidisa, je bil lani okronan s priznanjem Meše Selimovića za najboljši roman na področju nekdanje Jugoslavije. Nikoladis, je sicer vodilni član skupine literatov in intelektualcev, ki je poskrbela za preporod sodobne črnogorske literature, dovod sveže misli in prelom s tradicijo. Roman je izšel pri LUD Šerpa. Pred naš mikrofon smo povabili prevajalko Dijano Matković.


26.05.2018

Naomi Klein: Ne ni dovolj

Naomi Klein, ki v svojih delih analizira globalni vzpon neoliberalizma prek izkoriščanja stanja šoka za uvedbo škodljivih politik za ljudi in za planet, je knjigo Ne ni dovolj napisala takoj po šokantni razglasitvi Donalda Trumpa za predsednika Združenih držav Amerike. V njej analizira okoliščine, ki so pripeljali do izvolitve bogataša in njegov način vladanja, ki vzdržuje stanje šoka in ves čas preusmerja pozornost. Zaključuje pa optimistično in predstavlja strategijo, s katero se lahko ogorčenje in nasprotovanje preoblikuje v učinkovit odpor, ki lahko uniči Trumpovo blagovno znamko in mu tako prepreči ponovno zmago na volitvah leta 2020. O knjigi Ne ni dovolj, ki jo je prevedla Polona Mertelj in izdala Mladinska Knjiga, bomo govorili v tokratni oddaji Sobotno Branje. Pripravila jo je Urška Henigman.


19.05.2018

Michael Wolff: Ogenj in bes v Trumpovi Beli hiši

Le malokatera knjiga je v zadnjih letih dvignila toliko prahu kot Ogenj in bes v Trumpovi Beli hiši newyorškega publicista in novinarja Michaela Wolffa. Kako tudi ne, ko pa na kar najbolj sočen in vnetljiv način razkriva sistemsko disfunkcionalnost ter zakulisna prerivanja za moč in vpliv pa tudi osebno korist v administraciji 45. predsednika Združenih držav Amerike. Wolffova knjiga, ki je luč sveta ugledala 5. januarja letos, se zdi tako povedna in tako brezkompromisna, poraja pa tudi toliko vprašanj o kredibilnosti delovanja ameriške vlade pod Trumpom, da je bila v hipu razgrabljena – ne le v samih Združenih državah ampak tudi drugod po svetu. Zdaj je pri založbi Ciceron izšla tudi v slovenskem prevodu. Toda od časa, ko je Wolff knjigo zaključil, pa do danes se je zgodilo toliko novih škandalov in afer, Trumpova administracija pa je povlekla toliko drznih političnih potez, da se lahko utemeljeno vprašamo, ali ni v tem hipu Ogenj in bes na neki način že presežena knjiga? Ji je, drugače rečeno, že potekel rok trajanja? – To smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Gostja pred mikrofonom je bila novinarka in urednica notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na prvem programu Radia Slovenija, Tanja Starič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


12.05.2018

Augusto Monterroso: Zgodbe, basni, utrinki

Kako kratka je lahko zgodba, da je še vedno zgodba? Kje so pravzaprav meje nekega žanra in kaj z njimi početi? Zdi se, da so za gvatemalskega pisatelja Augusta Monterrosa pravila tu predvsem zato, da se jih krši, da preizkuša, kako prožne in porozne so meje literarno možnega. Idej mu pri tem ne zmanjka. O tem priča tudi izbor Monterrosovih kratkih zgodb z naslovom Zgodbe, basni, utrinki, ki je izšel pri Cankarjevi založbi. Z njim smo tudi v slovenskem prevodu dobili pregleden vpogled v delo tega velemojstra latinskoameriške kratke proze. Oddajo je pripravila Nina Slaček.


05.05.2018

Amos Oz: Juda

Dan pred tokratnim Sobotnim branjem je 79. rojstni dan praznoval Amos Oz, mednarodno bržčas najbolj proslavljen izraelski pisatelj našega časa. Oz, ki je menda že leta tudi v igri za Nobelovo nagrado za književnost, se je v pol stoletja dolgi karieri podpisal pod pet zbirk kratke proze, 12 knjig esejev in kar 14 romanov, njegova dela pa so bila doslej prevedena v 45 jezikov, tudi v slovenščino. Pri nas smo Ozovo literaturo sicer odkrili razmeroma pozno – prvi prevod je ugledal luč sveta šele sredi 90-ih let –, a danes že lahko posežemo po Črni skrinjici, Mojem Mihaelu, Panterju v kletki ter Zgodbi o ljubezni in temnini, no, pred nekaj meseci pa smo dočakali še prevod Jude, sploh najmlajšega izmed Ozovih romanov, ki ga je izraelski pisatelj objavil leta 2014. Naslov, ki ga je Oz poiskal svojemu zadnjemu romanu, je pomensko seveda močno obtežen. Juda je pač eno najbolj osovraženih imen v zgodovini zahodne civilizacije; je sinonim za zahrbtnega izdajalca par excellence. O kom torej govori pričujoči roman in kaj je ta oseba storila tako hudega, da si je prislužila takšno psovko? - Odgovor smo iskali v pogovoru z Ozovo prevajalko, Mojco Kranjc. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


28.04.2018

Taiye Selasi: Gana naj gre

Taiye Selasi je živela v mestih v Združenih državah Amerike in Evropi, izhaja iz Afrike. Iz svoje lastne izkušnje je oblikovala termin afropolitanstvo, ki ga utelešajo glavni junaki njenega prvenca Gana naj gre. Roman je v prevodu Jerneja Županiča letos izšel pri založbi Beletrina. O avtorici, njenem prvencu in afropolitih v tokratni oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Urška Henigman.


21.04.2018

Jeet Thayil: Narkopolis

Indijski pisatelj Jeet Thayil je s svojim proznim prvencem – romanom Narkopolis – nemudoma opozoril nase svetovno literarno javnost in se leta 2012 uvrstil v ožji izbor nominirancev za ugledno nagrado Man Booker. Narkopolis predstavlja znaten odmik od literarnih upodobitev Indije, ki običajno pritegnejo pozornost zahodnega občinstva. Kot nakazuje že naslov, so glavni junaki uživalci drog. Toda iz te obrobne pozicije uspe Jeetu Thayilu izrisati večplastno fresko ne samo indijske družbe, pa tudi nastaviti brezkompromisno zrcalo zahodnemu svetu.Oddajo je pripravila Nina Slaček.


14.04.2018

Drago Jančar: Mnoga življenja

Bralska Slovenija te dni vso pozornost posveča literaturi Draga Jančarja, bržčas ključnega avtorja našega časa. Pisatelj je namreč v petek dopolnil sedemdeset let – čas je torej pravi, da premislimo, kako v splošnem opredeliti mesto, ki pripada Jančarju na pobočju slovenskega Parnasa; po čem se njegov pisateljski slog, ki ga je brusil zadnjih 40 let, pravzaprav loči od vseh drugih; kateri so motivi in teme, h katerim se, nepomirjen, v svojih delih redno vrača; kaj nam Jančar navsezadnje sporoča? V tokratnem Sobotnem branju smo ta premislek opravili ob Mnogih življenjih, obsežnem izboru iz Jančarjevega kratkoproznega ustvarjanja, ki je nekaj dni pred pisateljevim jubilejem izšel pri založbi Beletrina. Gost pred mikrofonom je bil glavni in odgovorni urednik Beletrine, Mitja Čander. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


07.04.2018

Pod krinko

Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.


31.03.2018

Ivan Cankar: Podobe iz sanj

Letos decembra bo minilo sto let od smrti Ivana Cankarja. Tako ni presenetljivo, da založbe ta čas zagnano pripravljajo različne knjige, s katerimi želijo počastiti spomin na največjega izmed naših pisateljev. Nekatere izmed teh knjig govorijo o Cankarju, interpretirajo njegovo življenje in delo, spet druge pa nam v ponatisu prinašajo umetnikovo lastno pisanje. Med slednjimi je posebne pozornosti vredna zbirka Cankarjevih črtic Podobe iz sanj, ki je, opremljena s sugestivnimi risbami akademika Janeza Bernika, nedavno izšla pri založbi Beletrina. V Podobah iz sanj so namreč zbrani do meja poezije prignani kratki prozni zapisi, ki jih je Cankar pisal med prvo svetovno vojno – v zadnjih letih svojega življenja, torej – in s katerimi je pravzaprav na odločilen in najbrž vsaj malo presenetljiv način razširil oziroma dopolnil problemski horizont svoje literature. Kakšni torej so ti sporočilni poudarki, zajetih v Podobah iz sanj, smo preverjali v pogovoru z literarnim zgodovinarjem in teoretikom, akademikom dr. Jankom Kosom, ki je pričujoči izdaji Cankarjevih poslednjih črtic pripisal spremno besedo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


24.03.2018

David Graeber: Utopija pravil - O tehnologiji, neumnosti in skrivnih radostih birokracije

Avtor knjige, ki jo tokrat predstavljamo in je izšla pri založbi Beletrina v prevodu Sete Knop je eden najbolj priznanih in vplivnih antropologov v svetu. David Graeber, nekoč profesor na Yalu je tudi politični aktivist, ena vodilnih osebnosti gibanja Okupirajmo Wall Street. In kot pravi Graeber je današnji svet talec birokracije. Njegova knjiga ni poskus, da bi izdelali splošno teorijo birokracije, njeno zgodovino. Je zbirka esejev. Med katerimi vsak kaže v kakšno smer, v katero bi se lahko razvijala levičarska kritika birokracije. Prvi je osredotočen na nasilje, drugi na tehnologijo, tretji pa na racionalnost in vrednote. Torej – vsi se soočamo z isto težavo – birokratski postopki, navade in miselnost nas tako rekoč požirajo. Naše življenje se vrti okoli izpolnjevanja obrazcev. Toda jezik, s katerim govorimo o teh stvareh, ni le skrajno neprimeren – lahko je celo zasnovan tako, da stvari še poslabša. Zato moramo najti način, kako govoriti o tem. In mi smo našli sogovornika, ki je nad Graeberjevim pisanjem v Utopiji pravil navdušen. Ustavnega pravnika dr. Andraža Terška. Med drugim smo z njim spregovorili tudi o enem od Graeberjevih izhodišč, da birokracija premore tudi nekakšno skrivno privlačnost. Zakaj že? Prisluhnite oddaji oziroma posnetku. Avtorica oddaje je Liana Buršič


10.03.2018

Gabriel García Márquez: S poti po Vzhodni Evropi

Še preden se je Gabriel García Márquez s Stotimi leti samote uveljavil kot eden ključnih romanopiscev druge polovice dvajsetega stoletja, je v petdesetih letih delal kot evropski dopisnik enega izmed kolumbijskih časopisov. A svojim bralcem ni stregel le s predvidljivo mešanico političnih in gospodarskih novic, ki so določale življenjski utrip na stari celini. Kakor namreč dokazuje njegov potopis S poti po Vzhodni Evropi, ki ga je pisatelj tisti čas objavljal kot podlistek, zdaj pa je v knjižni obliki izšel pri Cankarjevi založbi, je bil pronicljiv in občutljiv opazovalec vsakdanjega življenja. In čeprav je bil sam prepričan levičar, je na vzhodni strani železne zavese zelo natančno videl razkorak med razglašenimi ideali socialističnih družb in brezperspektivnostjo življenj vsakdanjih, malih ljudi. Zakaj je Márquezovo pisanje o vzhodni strani železne zavese tudi tri desetletja po padcu berlinskega zidu še vedno pomenljivo in tehtno, smo v pogovoru z Andrejem Blatnikom, ki je za S poti po Vzhodni Evropi poskrbel po uredniški plati, preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


Stran 16 od 41
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov