Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
802 epizod
802 epizod
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Prelistali bomo eno od zgodnejših del turškega postmodernističnega pisatelja in Nobelovca Orhana Pamuka. Zgodba romana Tiha hiša je postavljena v ribiško vasico blizu Istanbula, kjer spoznamo čudaško družino in njene sosede, za katere je videti, da živijo na več mestih hkrati: v sedanjosti in preteklosti, v zgodovini, v vsakodnevni stvarnosti in v lastnih svetovih, ki so lahko prostrani in boleče omejeni, so zapisali pri založbi Sanje. Knjigo je iz izvirnika prevedla Erna Pačnik Felek. Z njo se je pogovarjala Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr
Najbrž ni pisatelja, ki bi ne hotel napisati srce parajočega dela neizmerne globine. Toda dejansko dati svoji romansirani avtobiografiji naslov Srce parajoče delo neizmerne globine, kakor je storil Dave Eggers, ameriški pisatelj srednje generacije, no, to pa je nekaj drugega. Na prvi pogled se najbrž zdi, da gre za objestno, samovšečno in docela nekritično gesto, toda že prvih nekaj strani Eggersove mojstrske proze razkrije, da bralke in bralci pravzaprav nimamo opravka z vase zagledanim mitomanom, ampak s piscem, ki si s spretno, dobro merjeno uporabo avto-ironije pomaga povedati svojo življenjsko zgodbo, ki bi utegnila biti preveč solzava za naš čas, ki v literarni umetnosti bolj kakor nesramežljivo razgaljena in do skrajnosti prignana čustva menda ceni trezno refleksijo, brezbrižno distanco in suh humor. In kaj pravzaprav je ta travmatična vsebina, ki jo Eggers želi prekriti z debelo plastjo zafrkljivosti in ironije? – Odgovor lahko slišite v tokratnem Sobotnem branju, v pogovoru z Jernejem Županičem, ki je Eggersovo delo prevedel za Cankarjevo založbo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Češko-francoski pisatelj Milan Kundera po zaslugi romanov, kot so Šala, Življenje je drugje, Knjiga smeha in pozabe ter, seveda, Neznosna lahkost bivanja, velja za nespornega velikana evropske književnosti. Toda vsa ta dela so nastala že v šestdesetih, sedemdesetih oziroma osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Po letu 2000 pa je pisatelj obmolknil za dolgo vrsto let, dokler ni lani naposled izdal Slavja nepomembnosti. Gre za kratek roman, v katerem Kundera sicer ponovno preigrava številne teme, ki so ga zaposlovale že v preteklosti – tako, na primer, brezpotja človeške erotike, slepo muhavost svetovne zgodovine in posameznikovo neodložljivo potrebo po ustvarjalnosti –, vendar se vsega tega loteva v luči spoznanja o tem, da nikogar in ničesar ne gre jemati smrtno resno. Zakaj je po Kunderovem mnenju lahkotna, humorna dobrovoljnost tista pravšnja drža, s katero se velja prebijati skozi absurd, ki mu rečemo življenje, smo v pogovoru z Jaroslavom Skrušnyjem preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Nevrokirurg dr. Eben Alexander se je zaradi nenadne bolezni znašel v globoki komi. Vse, kar je v tem času videl in doživel zunaj svojega telesa, je spremenilo njegov pogled na življenje in smrt. Svojo izkušnjo je opisal v knjigi Pogled v večnost. Po izidu se je nanj obrnilo veliko ljudi, ki so mu zaupali svoja obsmrtna doživetja, in nastala je druga knjiga Oris večnosti, ki je pred nami. V njej dr. Alexander še vedno odkriva skrivnosti starodavnih ljudstev in s pričevanji ljudi, znanosti ter vere dokazuje obstoj posmrtnega življenja in onstranstva – obstoj nebes, kot zapiše sam. Pravi, da smo izgubljeni brez zavedanja večjega sveta – prostora, od koder smo prišli in kamor se bomo vrnili, ko bodo naša fizična telesa umrla. Izpoved Oris večnosti, ki bo morda pritegnila tudi vašo pozornost, bomo predstavili z gostoma Urško Lunder in Zvezdanom Pirtoškom. Oddajo Sobotno branje je pripravil Iztok Konc.
V založbi Beletrina so konec maja predstavili tri novitete domačih avtorjev, med njimi knjigo Magija za realiste novinarke in nekdanja urednica Sobotne priloge časopisa Delo Irene Štaudohar. Ta v esejistični knjigi opisuje različna vedenja o človeku - od nevroloških odkritij, psihologije pa vse do filozofije -, ki zadevajo tako posameznika kot celotno družbo. V oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, se bomo vprašali, kakšno dodano vrednost imajo poglobljeni članki in ali bodo teme, opisane v knjigi, aktualne tudi v prihodnosti. Foto: Tina Lamovšek
Digitalni svet se izjemno hitro spreminja. V minulih 10-ih letih smo denimo dobili pametne telefone, tablične računalnike, spletna socialna omrežja, številne videoigre na medmrežju in še bi lahko naštevali. Številni starši se zato sprašujejo, kako to novo tehnologijo umestiti v svojo vzgojo. Pri založbi Didakta je izšel prevod priročnika Vzgoja v digitalni dobi, ki ponuja odgovore na različna vprašanja staršev. Priročnik za spodbujanje zdravega odnosa do tehnologije od rojstva do najstniških let, ki ga je napisala otroška psihiatrinja doktorica Jodi Gold, v tokratni oddaji predstavlja Urška Henigman.
V tokratnem Sobotnem branju bomo prelistali roman z naslovom Breztežni, mehiške avtorice Valerie Luiselli. V njem sledi vprašanju, koliko življenj in smrti je možnih v obstoju ene same osebe? Zgodba govori o mladi materi in pesniku na smrtni postelji, ki vsak v svojem času in prostoru pripovedujeta zgodbo o svojih dneh v New Yorku. Roman o navideznih obstojih, priklic nezmožnosti ljubezenskega srečanja in dokončnosti izgube je izšel pri Cankarjevi založbi. Prevedli sta ga Ira Kolbezen in Kristina Koritnik. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.
Tokrat bomo preleteli prvenec Dina Bauka z naslovom Konec. Znova. Roman, ki je med kritiki že doživel nekaj pozitivnih odzivov, se odvija v poznih osemdesetih in začetku devetdesetih let. Depresivni uradnik Peter, japi Goran in mormonka Mary se bolj kot tedanje nemirne politične situacije spominjajo njihovega benda, glasbe, ljubezni in Denisa, ki je bil iz njihovih življenj v Ljubljani vržen v balkansko vojno vihro. Dino Bauk je prepričan, da se lahko v likih prepozna vsak. In to v vseh hkrati.
So glasbeniki in so glasbene legende. David Bowie je to zanesljivo. V petih desetletjih svoje glasbene kariere je spreminjal tako ime kot svojo podobo. Knjiga Bowie – biografija, ki je izšla v založbi Učila International, pa vam pevca bolj kot po poklicni plati predstavlja po njegovi osebni. Prikaže njegovo nesrečno otroštvo, bitke z zasvojenostjo, burni prvi zakon, seveda pa se ne ogne tudi njegovemu razvpitemu spolnemu življenju. V oddaji Sobotno branje se bo Tina Lamovšek pogovarjala z glasbeno urednico na Valu 202 Aido Kurtovič. Ne bomo se poglobili le v vsebino knjige, temveč se bomo tudi vprašali, kakšno vrednost ima biografija glasbenika, ki jo je napisal nekdo drug, in kaj je Bowie sploh prispeval v glasbeno industrijo Foto: Felix.si
Ko osebnega zobozdravnika Hercula Poirota najdejo ustreljenega v ordinaciji, policija ugotovi, da je šlo za samomor. Presoja zveni prepričljivo, saj je zobozdravnik tistega dne enemu izmed svojih pacientov dal veliko premočen odmerek anestetika. Poirot seveda hitro podvomi o tej ugotovitvi in izkaže se, da so njegove »male sive celice« pravilno zaznale policijsko napako. Tako predstavljajo nov slovenski prevod romana Agathe Christie, ki je v izvirniku prvič izšel leta 1940 pri Mladinski knjigi. V Sobotnem branju ga bosta prelistali prevajalka Irena Matović in Barbara Belehar Drnovšek.
Za pisatelja Andreja Platonova poznavalci pravijo, da je tisti avtor, ki ga sme rusko dvajseto stoletje brez posebnega zardevanja postaviti ob bok velikanom devetnajstega veka. Toda Platonov v svetovnem merilu še zdaleč ni tako znan kakor kak Dostojevski ali Tolstoj. Za to je slej ko prej odgovorna groba sovjetska cenzura, ki ji je bil Platonov vseskozi trn v peti. No, zdaj pa, očiščena vseh cenzorskih posegov, pred slovenske bralke in bralce končno prihaja njegova obsežna zbirka črtic, Smrti ni, delo, ki po svoji pripovedni moči, duhovni globini ter elementarni človečnosti predstavlja enega izmed nespornih vrhuncev književnosti, posvečene drugi svetovni vojni. Zato smo Platonova in njegove črtice na predvečer sedemdesete obletnice konca druge svetovnie vojne predstavili v Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Dnevi med koncem aprila in začetkom maja so vselej polni spomina na drugo svetovno vojno. V letu, ko obeležujemo 70. obletnico konca tega svetovnega spopada, pa so ti spomini bržčas še bolj živi. Zato smo v tokratnem Sobotnem branju ob pomoči prevajalke Ane Jasmine Oseban pod drobnogled vzeli delo Kaj bo iz tega fanta, avtobiografsko pripoved nemškega Nobelovca Heinricha Bölla, v kateri pisatelj, sicer prepričan antifašist, popisuje svoje odraščanje pod nacisti v letih 1933-1937. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
13. aprila 1975 so se na bejrutskih ulicah vneli oboroženi spopadi med krščanskimi milicami in predstavniki PLO-ja, ki so vodili v eno najbolj krvavih državljanskih vojn, kar jih je videlo dvajseto stoletje. Ob štirideseti obletnici začetka libanonskega spopada, ki je trajal 15 let in vzel kakih 120 tisoč življenj, smo v Sobotnem branju pod drobnogled vzeli roman Mehlisovo poročilo sodobnega libanonskega pisatelja Rabija Džaberja, v katerem lahko vidimo, kako pravzaprav poteka življenje v Bejrutu po koncu državljanske vojne. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Daria Bignardi je italijanska pisateljica, novinarka in televizijska voditeljica. Popolna akustika je njen tretji roman. Govori o medsebojnih odnosih, pomanjkanju dialoga in pomembnosti drobnih stvari, so zapisali pri Mladinski knjigi, v kateri je izšel tudi slovenski prevod. V tokratnem Sobotnem branju ga bosta predstavili prevajalka Anita Jadrič in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: MMC RTVSLO
Temeljni krščanski nauk nas uči, da je Bog troedin, da je v njem dejansko mogoče razpoznati tri različne osebe – Boga Očeta, Boga Sina in Svetega duha. Toda kaj to dejansko pomeni? In v kakšnem medsebojnem razmerju pravzaprav so te tri osebe? – Čeprav smo dediči tisočletne krščanske civilizacije, nas tovrstna vprašanja slej ko prej še naprej spravljajo v precejšnjo zadrego. Zato smo v tokratnem Sobotnem branju pogledali med platnice knjige, ki je vprašanja, povezana s sveto Trojico, pojasnila, kolikor je le mogoče natančno. Gre za razpravo O Trojici, ki jo je pred 16-imi stoletji spisal eden največjih cerkvenih očetov, sveti Avguštin, zdaj pa je v prevodu doktorja Mirana Špeliča, patrologa in predavatelja na ljubljanski Teološki fakulteti, izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. O Avguštinu in Trojici se je z doktorjem Špeličem pogovarjal Goran Dekleva.
Sodobna škotska pisateljica Janice Galloway je enega svojih najodmevnejših romanov posvetila biografski pripovedi o Clari Schumann, veliki nemški pianistki in skladateljici 19. stoletja. Zakaj je Clara figura, ki se je vredno spominjati tudi 124 let po tem, ko je odigrala svoj zadnji koncert, pa smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Medtem ko se narava drugod po svetu umika, bi lahko Evropa, prva celina, ki je izgubila megafavno in večino srednje velikih živali, s ponovno naturalizacijo postala eno ena od biološko najbogatejših regij na planetu, piše v knjigi Naprej k naravi George Monbiot. Svetovno znani novinar in aktivist naravovarstvene tematike uspešno širi v kolumnah časnika Guardian, ki jih berejo povsod po svetu. V delu Naprej k naravi, ki je v slovenskem prevodu Anje Golob izšlo pri založbi Krtina, z uporabo nekaterih presenetljivih znanstvenih odkritij vzpostavlja novo, pozitivno naravovarstvo, ki naravi dovoljuje, da sama najde svojo pot. Od morij severnega Walesa, kjer s kajakom vesla med prizorišči prehranjevalne mrzlice delfinov in morskih ptic, do gozdov Vzhodne Evrope, kjer risi zalezujejo svoj plen in kjer se klatijo krdela volkov, avtor prikazuje, kako bi ponovna naturalizacija lahko pomagala planetu. Navdih za knjigo je Monbiot našel tudi v Kočevskem gozdu in Soški dolini. Sobotno branje je pripravil Blaž Mazi.
Da je Bob Dylan ena največjih ikon popularne glasbe dvajsetega stoletja, menda čivkajo že vrabci. Ob tem pa skorajda vsi glasbeni kritiki poudarjajo, da je nepogrešljiva sestavina Dylanovega glasbenega uspeha pravzaprav literarne narave. Dylan namreč velja za največjega mojstra besed, kar jih je dal rock. Toda: ali so njegove pesmi, kadar jih ne spremlja melodija, kadar jih torej samo beremo na papirju, dejansko na ravni, ki jo pričakujemo od največjih pesnikov? – To vprašanje nas je zaposlovalo v tokratnem Sobotnem branju, v katerem smo govorili o knjigi Ni še mrak, v kateri je pesnik, glasbenik in prevajalec Matej Krajnc zbral obsežen izbor svojih prevodov Dylanovih besedil. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Japonski pisatelj Kenzaburo Oe je sicer že pred dobrima dvema desetletjema prejel Nobelovo nagrado za književnost, a slovenski javnosti večidel ostaja neznano ime. No, Oe se zdaj našim bralkam in bralcem predstavlja s svojim romanesknim prvencem, naslovljenim Potrgajte poganjke, postrelite otroke. Gre za brezkompromisno in brutalno pripoved iz poslednjih dni druge svetovne vojne, v kateri se ostra obsodba družbenih avtoritet, ki so deželo vzhajajočega sonca pahnile v katastrofo, spaja s prefinjeno, metaforično bogato govorico. O trpljenju sirot na japonskem podeželju v letu 1945 se je v tokratnem Sobotnem branju Goran Dekleva pogovarjal z Iztokom Ilcem, ki je roman Potrgajte poganjke, postrelite otroke v slovenščino prevedel neposredno iz japonščine. foto: Wikipedija/Hpschaefer
Kdor je odraščal v Jugoslaviji, hrani svoje spomine na nekdanjo skupno državo. Nekateri te spomine zadržijo zase, drugi odprto in javno razpravljajo o njih v družbi, tretji pa jih izdajo v obliki knjige. V zadnjo skupino ljudi od prejšnjega tedna dalje sodi tudi ilustratorka in oblikovalka Samira Kentrić, ki je svoje misli o odraščanju v času tranziciji in zgodbo o dozorevanju v družini bosanskih migrantskih delavcev, ki so prišli v Slovenijo s preprosto željo zagotoviti boljšo prihodnost svojim potomcem, zbrala v prvencu “Balkanalije: Odraščanje v času tranzicije”, ki je nastajal zadnjih pet let. V Sobotnem branju so svoje doživljanje knjige s številnimi ilustracijami in redkimi besedami podali Samira Kentrić, novinar Ervin Hladnik Milharčič ter risar stripov in ilustrator Ciril Horjak. Pripravlja Tina Lamovšek.
Neveljaven email naslov