Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sobotno branje

814 epizod

Sobotno branje

814 epizod


Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.

20.12.2014

Mojca Širok: Od Benedikta do Frančiška

Tretja knjiga dopisnice RTV Slovenija iz Italije Mojce Širok govori o Vatikanu in njegovi osrednji figuri – papežu, pravzaprav se dotakne zadnjih treh: Janeza Pavla II., Benedikta XVI. in Frančiška. Kaj lahko stori slednji, zakaj so ga kardinali izvolili in zakaj je odstopil Ratzinger, so vprašanja, na katera med drugim poskuša odgovoriti. V knjigi z naslovom Od Benedikta do Frančiška, izšla pri Mladinski knjigi, ne manjka niti dvomov niti pričakovanj, ki prežemajo Katoliško cerkev v času, v katerem ima omajan ugled, omejen vpliv in doseg. V Sobotnem branju bo Mojca Širok razkrila nekaj podrobnosti o nastanku knjige, iz katere bomo slišali tudi nekaj odlomkov. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.


13.12.2014

Simone de Beauvoir: Nesporazum v Moskvi

Simone de Beauvoir je danes v našem kulturnem spominu zapisana predvsem kot filozofinja, kot prvo ime feministične teorije, medtem ko je njeno leposlovno delo slej ko prej manj brano. A kakor dokazuje novela Nesporazum v Moskvi, je bila Simone de Beauvoir psihološko nadvse pretanjena pisateljica, ki je pred svojimi bralkami in bralci znala vešče razgaliti nesporazume, negotovosti in zamere, ki brbotajo pod površino še tako uspešne zakonske zveze. Zakaj tudi partnerji, ki dopolnijo šestdeseto leto starosti, ne bi smeli svoje zveze jemati kot samoumevne, smo v pogovoru z Majo Kraigher, ki je Nesporazum v Moskvi prevedla v slovenščino, preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


06.12.2014

Brad Stone: Amazon

Za največjo spletno trgovino na svetu Amazon je praznični december vrhunec poslovnega leta. V tem času uporabniki kupijo največ stvari, velikanska oskrbovalna središča pa odpošljejo milijone paketov. V tokratni oddaji Sobotno branje smo zato govorili o knjigi 'Amazon - nastanek in vzpon tehnološkega giganta, ki je za vedno spremenil naše nakupovalne in bralne navade' (Učila International). Avtor Brad Stone poglobljeno predstavi zgodbo o uspehu ustanovitelja Jeffa Bezosa in prelomne dogodke v razvoju podjetja, a Amazonovo poslovanje ima tudi drugo plat. Zakaj je dobro poznati njegovo delovanje in vpliv na širšo družbo, pojasnjujeta digitalni strateg Vuk Ćosić ter publicist in novinar Lenart Kučić. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.


29.11.2014

Jaz, Christiane F., kljub vsemu življenju

Mesto Berlin, kot ga poznamo danes, ko je meka za turiste, željne alternativnih doživetij, se nikakor ne ujema s podobo, prikazano v knjigi Mi, otroci s postaje Zoo. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je to knjižno delo pretreslo ne samo nemško, temveč vso svetovno družbo s prikazom berlinske klubske scene, v kateri najstnikom ni dajala energije za ples le glasba Davida Bowija, temveč tudi droge. Glavna oseba knjige, posnete po resničnih dogodkih, Christiane Felscherinow 35 let pozneje nastopa v novi knjigi Jaz, Christiane F., kljub vsemu življenje. V njej se spominja let, ki so sledila izidu prve knjige, in številnih postaj svojega življenja do danes. V oddaji Sobotno branje se je Tina Lamovšek pogovarjala o fenomenu Christiane F.


22.11.2014

Karel Destovnik Kajuh in Silva Ponikvar - Ljubimca z Vošnjakove ulice

Ko je Karel Destovnik Kajuh pisal danes znamenite verze o ljubljeni ženski, ki naj mu odlomi en sam dehteč in bel češnjev cvet, ni imel v mislih kar katerekoli ženske. Pa tudi ne katerekoli češnje. Preden je namreč poleti 1943 odšel v partizane, je Kajuh bival v okupirani Ljubljani, kjer se je nesmrtno zaljubil v aktivistko OF, Silvo Ponikvar, ki je živela na Vošnjakovi ulici, v hiši, pred katero je rasla visoka in košata češnja. In čeprav pozaba počasi zagrinja celo čas druge svetovne vojne, je zgodba njune ljubezni še vedno živa. Ohranila se nam je v pismih, ki sta si jih pisala, ko je bila ona v zaporu, on pa v ilegali. In ta pisma – pred nedavnim so pri Mladinski knjigi izšla v knjigi Ljubimca z Vošnjakove ulice – pripovedujejo morda najlepšo ljubezensko zgodbo iz okupirane Ljubljane. Kako torej bijejo srca mladih v času vojne, preverjamo v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


15.11.2014

Kajetan Kovič - Labrador

Saj po svoje je čisto razumljivo, da smo ob nedavni smrti Kajetana Koviča mislili predvsem na to, kako so naši najboljši prijatelji iz otroštva – maček Muri pa muca Maca, medved Piki Jakob in zmaj Direndaj – ostali brez svojega literarnega očeta, a pri tem smo vendarle malce pozabili, da Kovič ni bil le velemojster otroške književnosti. Že vse od leta 1953, ko je luč sveta ugledala zbirka Pesmi štirih, je namreč veljal za enega naših najpomembnejših pesnikov, leta 1976 pa mu je z Labradorjem uspelo izpisati eno sploh najbolj uspelih, umetniško prepričljivih, zaokroženih pesniških zbirk v vsej zgodovini slovenske literature. Zakaj Kovičev Labrador, ki so ga letos poleti ponatisnili pri Mladinski knjigi, brez zadrege lahko postavimo ob bok Prešernovim Poezijam, Župančičevim Samogovorom, Kocbekovi Grozi, Šalamunovemu Pokru ali Jesihovim Sonetom, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


01.11.2014

Michael Leunig: Kodrček piše Pižami

Med dopisovanjem samotnega popotnika Vaska Pižame in njegovega prijatelja Kodrčka so nastale posebne zgodbe o pomembnih življenjskih vprašanjih in problemih. Devetindvajset pisem v knjižici »Kodrček piše Pižami« pa je stkalo najboljšo zgodbo od vseh: zgodbo o nenavadnem prijateljstvu dveh literarnih junakov, ki jima je besede pod peresi položil priljubljeni avstralski pisatelj Michael Leunig. »Kako so ta pisma prišla na dan, ostaja skrivnost, naj povem le, da so se preprosto 'pojavila' kot droben sveženj, povezan s tankim modrim trakom – kakršne lahko vidite na otroških škorenjčkih ali klobučkih,« zapiše avtor v kratkem uvodu. V današnji oddaji Sobotno branje bomo knjižico »Kodrček piše Pižami« v slovenski prostor zasidrali s pomočjo profesorice za budizem na univerzi v Sidneyju doktorice Tamare Ditrich. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.


25.10.2014

Jasmina Kozina Praprotnik: Bela dama

»Šestinosemdeset let se sliši staro, enaindvajset kilometrov se sliši mlado, a jaz bi besedi rada združila«. Gospa Helena Žigon je letos dopolnila 86 let in letos odtekla svoj zadnji mali maraton, svojih zadnjih 21 kilometrov. A bela dama se ne preda, tekaške kilometre bo nabirala zgolj zase, saj so bili le-ti njeni sopotniki vse življenje, pomagali so ji v težjih in jo razveseljevali v lepših trenutkih njenega življenja. Bela dama, življenje tekačice Helene Žigon, je zgodba, ki jo je skozi maratonske kilometre zapisala Jasmina Kozina Praprotnik in jo bomo prelistali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravila. Lucija Fatur.


18.10.2014

Andrej Stopar - Pax Putina

Vse odkar je pred petnajstimi leti Vladimir Putin prevzel vajeti ruske države v svoje roke, velja za enega najbolj enigmatičnih, odločnih, sposobnih pa tudi strah zbujajočih državnikov na svetu. Ta vtis se je slej ko prej le še poglobil v času ukrajinske krize. Toda zanimanja vredna ni le njegova vse bolj imperialna zunanja politika; v poldrugem desetletju pod Putinom se je korenito spremenila tudi ruska družba. Kako se torej živi od Kaliningrada do Vladivostoka, kateri pravzaprav so aduti, ki jih v igri globalnega geostrateškega pokra drži v rokah Putin, in kje iskati rusko Ahilovo peto – to so vprašanja, ki si jih zastavljamo vsi, ki se z nelagodjem v zadnjih mesecih oziramo proti vzhodu. In tu nam je lahko v precejšnjo pomoč Pax Putina, knjiga, v kateri je Andrej Stopar zbral najrazličnejše članke, ki jih je pisal, ko je bil med letoma 2005 in 2013 dopisnik RTV Slovenije iz Moskve. O Putinovi Rusiji, kakršna se je razkrila Stoparju, bo tekla beseda tudi v tokratnem Sobotnem branju. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva.


11.10.2014

Malala Jusafzaj - Jaz sem Malala

Včeraj je 17-letna Malala Jusafzaj, neustrašna borka za pravico deklic do izobrazbe, postala najmlajša Nobelova nagrajenka za mir v zgodovini. Ob tej priložnosti bomo v današnjem Sobotnem branju ponovili oddajo, ki smo jo letos aprila posvetili avtobiografski knjigi Jaz sem Malala, v kateri je novopečena lavreatka spregovorila o svojem odraščanju v pakistanski odročni gorski dolini Svat, pa o tem, kako se je spremenil svet tamkajšnjih deklet, ko so v njihove šole prikorakali oboroženi talibi, in o tem, zakaj smrtni nevarnosti navkljub ni mogla molčati, ko bi morala opustiti šolanje. Oddajo o delu Jaz sem Malala je pripravila Martina Černe.


04.10.2014

Patrick Deville - Kuga in kolera

Pesnik Arthur Rimbaud je ob koncu devetnajstega stoletja zapustil Francijo in se odpravil v vzhodno Afriko, v Etiopijo. Slikar Paul Gaugin je prav tako ob koncu devetnajstega stoletja zapustil Francijo in se nastanil na tihomorskem Tahitiju. In tudi mikrobiolog Alexandre Yersin je ob koncu devetnajstega stoletja zapustil Francijo. On se je ustalil v Vietnamu. A če sta se Rimbaud in Gaugin v naš kolektivni spomin zapisala kot nesrečni figuri, je Yersin, znameniti odkritelj povzročitelja bubonske kuge, živel bistveno srečnejše in polnejše življenje. Kako mu je to uspelo, je v romanu Kuga in kolera popisal francoski pisatelj Patrick Deville. O tem romanu pa bo beseda tekla tudi v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


29.09.2014

Klic kukavice

V današnjem Sobotnem branju, ki ga pripravlja Tina Lamovšek, predstavljamo knjigo Roberta Galbraitha. To ime številnim ni znano, gre pa za psevdonim britanske pisateljice J. K. Rowling, knjižne mame čarovnika Harryja Potterja. S prvo iz serije knjig o detektivu Cormoranu Striku, imenovano Klic kukavice – izšla je že druga, The Silkworm, ki še nima slovenskega prevoda –, se odpira tudi vprašanje o razlogih za izid romana slavne pisateljice pod izmišljenim imenom in o njeni poklicni poti v pisateljsko odraslost. Foto: morgane-magnifique (Flickr)


20.09.2014

Neža Maurer: Vsi moji dnevi so sobote

Neža Maurer je pesnica, ki z vsako svojo pesniško zbirko znova in znova pusti neizbrisen pečat v slovenskem literarnem prostoru. V njej opus spada več kot 20 zbirk za odrasle in prav toliko za otroke. Mi vam bomo tokrat predstavili eno od njenih najnovejših pesniških zbirk, ki nosi naslov Vsi moji dnevi so sobote. Kje je dobila navdih za pesmi v tej zbirki, ve samo njena podzavest, v tokratni oddaji Sobotno branje pa vam bosta omenjeno pesniško zbirko skušali približati Petra Tomše, ki jo je souredila, in pesnica Neža Maurer. Njune misli je ob izbranih pesmih, ki jih je interpretirala Maja Šumej, strnil novinar Boštjan Močnik.


13.09.2014

Alessandro Baricco: Mr Gwyn

Alessandro Baricco, eden najbolj priljubljenih italijanskih pisateljev zadnjih dveh desetletij, v romanu Mr Gwyn (Cankarjeva založba, 2014) v poetičnem jeziku išče poti do samoizpolnitve posameznika preko najbolj nelogičnih možnih vzorcev, ki v okolju bizarnih likov sestavljajo harmonično in estetsko celoto. Delo je prevedel Janko Petrovec. Pred mikrofon ga je povabil Matic Jerman.


06.09.2014

Haruki Murakami: Kronika ptiča navijalca

Haruki Murakami je eden pomembnejših sodobnih japonskih pisateljev. Mednarodni uspeh je dosegel z deli, kot so Norveški gozd, Ljubi moj Sputnik, Kafka na obali, 1Q 84 in Kronika ptiča navijalca, ki ga bomo predstavili tudi v današnjem Sobotnem branju. Roman je prevedel Iztok Ilc in je pred kratkim izšel pri Mladinski knjigi. O Murakamijevem delu pa se je Barbara Belehar Drnovšek pogovarjala tudi z dr. Jonathanom Dilom z japonske univerze Keio, ki je Slovenijo nedavno obiskal v okviru 14. Mednarodne konference Evropskega združenja za japonske študije.


30.08.2014

Dr. Peter Mikša

Asistent doktor Peter Mikša je eden tistih, ki jim je uspelo združiti svojo strast s poklicem. Alpinist in inštruktor športnega plezanja je hkrati profesor zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Rezultat združitve obeh področij je knjiga Zgodovina slovenskega alpinizma, ki jo je izdal s publicistom in plezalcem Urbanom Golobom. Oče treh otrok zelo dobro ve, da je čas za branje knjig dragocen. Tudi zato je njegov izbor poletnega branja premišljen in nadvse zanimiv.


23.08.2014

Suzana Tratnik

Suzana Tratnik. Sociologinja, antropologinja, lezbična aktivistka, pisateljica, prevajalka. Doslej je napisala dva romana – Ime mi je Damjan in Tretji svet – ter objavila šest zbirk kratke proze: Pod ničlo, Na svojem dvorišču, Vzporednice, Česa nisem nikoli razumela na vlaku, Dva svetova in Rezervat. Za zbirko Vzporednice je leta 2007 prejela tudi nagrado Prešernovega sklada. Tokrat pa Suzana Tratnik gostuje v oddaji Sobotno branje, da bi z nami delila nekaj nasvetov za pozno-poletno branje. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva.


16.08.2014

Mitja Čander

Zdi se, da v napovedi kar ni dovolj prostora, da bi ustrezno predstavili gosta, ki smo ga tokrat povabili pred mikrofon Sobotnega branja. Z nami bo namreč eden naših najbolj vsestranskih kulturnih delavcev, esejist, kolumnist, urednik, založnik, programski vodja mariborske Evropske prestolnice kulture, Mitja Čander. Kakšne knjige je najbolje vzeti s seboj v hladno senco na poletno razbeljen dan, pa bo v pogovoru z Mitjem Čandrom preverjal Goran Dekleva.


09.08.2014

Gabriela Babnik

Gabriela Babnik je gotovo eno najopaznejših imen med mladimi literarnimi ustvarjalci na Slovenskem. Za svoj prvi roman, Koža iz bombaža, je leta 2007 prejela nagrado za najboljši prvenec. Njena naslednja romana – V visoki travi in Sušna doba – sta se prebila med kresnikove polfinaliste, Sušna doba pa je lani jeseni dobila ugledno Nagrado Evropske unije za književnost. No, Babnikova pa piše tudi zelo odmevne literarne kritike, ki so ji pred letom dni prinesle Stritarjevo nagrado. Vse to daje slutiti, da bomo v tokratnem Sobotnem branju, v katerem gostuje prav Gabriela Babnik, lahko slišali nekaj zelo tehtnih priporočil za kakovostno poletno branje. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


02.08.2014

Irena Cerar

V Sobotnem branju bomo poslušalkam in poslušalcem tudi tokrat ob pomoči zagrizenih bralcev svetovali, po kakšnih knjigah kaže poseči, ko je dan dolg, zračna temperatura visoka in ko tišino borovega gozdička prekinja le cvrčanje škržatov. Za današnjo oddajo je novinarka Tina Lamovšek govorila z Ireno Cerar, urednico revije National Geographic Junior, publicistko in pripovedovalko ter tudi avtorico priljubljenih izletniških vodnikov Pravljične poti Slovenije in Pravljične poti v zgodovino. Priporočila izbrane sogovornice nas bodo najprej odpeljala na 1800 kilometrov dolgo in mogočno Pacifiško gorsko pešpot, na kateri je glavna oseba dokumentarne pripovedi Divja: Izgubljena in najdena na pešpoti življenja in hkrati tudi avtorica Cheryl Strayed iskala in našla samo sebe. Za pridih skandinavskega poletja na otoku v finskem zalivu bo poskrbela Poletna knjiga pisateljice Tove Jansson. Oddajo Sobotno branje bomo končali v preteklosti, natančno na prelomu stoletja leta 1800; glavna junakinja Alma Whittaker v knjigi Elizabeth Gilbert Pečat stvarjenja odkriva poklicne in osebne plati življenja v znanstveno sicer razburljivem, a splono zatrtem okolju.


Stran 25 od 41
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov