Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
802 epizod
802 epizod
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
»Ena smrt je tragedija, milijon smrti je statistika.« Te besede pripisujejo Stalinu, a bi prav lahko izvirale tudi od prodajalcev nikotina, je zapisal Robert Proctor, profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji. V knjigi Zlati holokavst – Izvor cigaretne katastrofe in poziv k njeni odpravi razkriva umazane metode, laži in zvijače tobačnih velikanov. »Cigarete so mnogo nevarnejše, kot bi bilo treba, saj bi lahko izdelali take, ki ne bi povzročale zasvojenosti in pljučnega raka,« je prof. Proctor povedal v pogovoru za naš radio. Njegovo uspešnico Zlati holokavst smo za oddajo Sobotno branje prelistali s piscem spremne besede k slovenskemu prevodu Lukom Šolmajerjem. Oddajo je pripravil Iztok Konc.
Angleški biolog Richard Dawkins je poznan predvsem kot avtor vrste knjig, ki znanstvena spoznanja odpirajo širši javnosti. Njegova prva knjiga Sebični gen, ki prav letos praznuje 40-letnico izida, je bila sploh prva knjižna uspešnica s poljudnoznanstveno vsebino in je pomenila ob svojem času svojevrsten pretres tako v razumevanju evolucije kot v načinu, kako se znanstvena spoznanja lahko podaja. V slovenskem prevodu še vrsto drugih naslovov tega priljubljenega avtorja, zdaj pa smo dobili tudi njegovi najbolj sveži knjigi: avtobiografiji Moč čudenja: kako nastane znanstvenik in Kratka luč v temi: Moje življenje z znanostjo, ki sta izšli pri založbi Modrijan. Foto: Nina Slaček
25. obletnica razglasitve samostojnosti in neodvisnosti s svojim nespregledljivim simbolnim nabojem naravnost vabi, da se vprašamo, kako se je v tega četrt stoletja pravzaprav živelo v slovenski državi in kako so se razvijali različni družbeni podsistemi – od gospodarstva do športa, od znanosti do medijev, od politike do umetnosti. Zato menda ni presenetljivo, če smo se majhnega obračuna lotili tudi v tokratnem Sobotnem branju. Tako smo pretresali vprašanje, kaj se je v 25-ih poosamosvojitvenih letih godilo s slovenskim romanom. Še posebej pa nas je v tem kontekstu zanimalo, kakšen je profil junaka, ki so ga v tem času kolektivno soustvarili naši pisatelji in pisateljice. Kaj nam torej sodobni slovenski romani in njihovi junaki povedo o tem, kdo smo osamosvojeni Slovenci, preverjamo v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva. foto: Wikimedia Commons
Strokovna žirija, ki izbira tokratnega kresnika – vodi jo literarni zgodovinar, dr. Tone Smolej, pri delu pa mu pomagajo še kritiki Aljoša Harlamov, Tina Kozin ter Tina Vrščaj –, je morala prebrati kar 115 romanov. Po več mesecih dela se zdaj, vsega nekaj dni pred podelitvijo nagrade za najboljši slovenski roman leta 2015, žiranti odločajo le še med petimi. To so Intimno Gabriele Babnik, Veter in odmev Štefana Kardoša, Pianistov dotik Mirta Komela, Otroštvo Miha Mazzinija in Piknik Nataše Sukič. Kakšne pravzaprav so posebnosti in odlike teh del, smo v pogovoru z literarno kritičarko, Ano Geršak, preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Wikimedia Commons
Slovenski alpinizem je fenomen v svetovnem merilu. Kaj je botrovalo temu, da je tako majhna skupnost tako pomembno posegla na svetovni alpinistični oder? S tem se v Alpskih bojevnikih ukvarja Bernadette McDonald, avtorica večkrat nagrajenih knjig o velikanih svetovnega alpinizma, tudi pokojnem Tomažu Humarju. Dela se je lotila zelo raziskovalno novinarsko, orisala tudi ekonomsko – politični kontekst nastanka, razvoja in propada Jugoslavije ter položaj alpinizma v njej, ob tem pa predstavila osrednje osebnosti slovenske alpinistične zgodovine. Med njimi je tudi alpinist Andrej Štremfelj s katerim smo se pogovorjali o knjigi, v kateri so najbolj izstopajoč in dragocen del – zgodbe. Zgodbe o tem kako plezanje doživljajo člani slovenske alpinistične skupnosti, njihovi intimni, filozofski pogledi, knjigo pa ves čas povezujejo medklici, citati iz Knjige Pot alpinista Nejca Zaplotnika.
»Molk je zapoved, ki jo skozi stoletja ponavljajo religije, politični sistemi in priročniki za oliko. Molčanje žensk v cerkvi in v templju, še bolj v sinagogi ali v mošeji, kamor niti ne morejo med uro molitve. Molk na političnih zborovanjih polnih moške zgovornosti. Molk v javnem prostoru (…), molčanje celo v zasebnosti, četudi gre za salon XIX. stoletja, kjer je potihnila bolj egalitarna konverzacija razsvetljenske elite. »Bodi lepa in molči«, so svetovali dekletom pred poroko, da ne bi govorile neumnosti ali storile kaj neprimernega.« So, smo danes ženske bolj hrupne, dovolj glasne? To je veliko odprto vprašanje, skozi katerega Michelle Perrot, zaslužna profesorica sodobne zgodovine na Univerzi Pariz VII-Denis-Diderot, tenkočutno in z veliko mero analitične empatije izrisuje usode žensk 19. in zgodnjega 20. stoletja. O knjigi Ženske ali molčanja zgodovine, smo se pogovarjali s prevajalko dr. Tajo Kramberger.
Sredi maja se je v Ljubljani mudil eden najpomembnejših svetovnih sociologov in filozofov Zygmunt Bauman. Devetdesetletni Poljak je še vedno, kot že zadnjih petdeset let, izredno ploden avtor in pronicljiv mislec, njegov obisk pa je iz tiskarne pospremil slovenski prevod enega njegovih ključnih del, Postmoderno etiko, ki jo je izdala Znanstvena založba Filozofske fakultete. Zakaj je to delo danes aktualno prav tako kot ob svojem izidu pred skoraj četrt stoletja, če ne celo bolj, smo preverili v oddaji Sobotno branje. Foto: Nina Slaček
Vas mika, da bi vse poslali k vragu, da bi obrnili hrbet donkihotskim bojem z birokratskimi mlini na veter, da bi se odrekli slepemu pehanju za dobičkom in utesnjujočim normam spodobnega meščanskega življenja? Si želite, da bi vaše življenje postalo čistejše, preprostejše in bolj stvarno? Bi bili radi v tesnem stiku z naravo, odvisni samo od dela svojih rok in lastne iznajdljivosti? Verjamete, da bi se mogli, daleč stran od hrupa družbe in trušča industrijske civilizacije, bolje spoznati, globlje razumeti? – Če gojite take želje in predstave, tedaj ste duhovni dedič ameriškega pisatelja, pesnika, filozofa, naravoslovca in političnega aktivista, Henryja Davida Thoreauja, ki je v drugi polovici štiridesetih let 19. stoletja dve leti in dva meseca preživel v samoti skromne koče ob jezeru Walden sredi gozdov Massachusettsa. O tej svoji izkušnji je nekaj let pozneje spisal spomine, Walden (življenje v gozdu), ki jih je čas povzdignil v eno najpomembnejših del ameriške književnosti. Zakaj je to delo tudi 152 let po nastanku še vedno vredno natančnega in pozornega branja, smo v tokratnem Sobotnem branju preverjali v pogovoru z Mojco Dobnikar, ki je Thoreaujeve spomine na življenje v gozdu prevedla v slovenščino. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Pesnik Jure Jakob v eseju Drevesa – najdemo ga v njegovem najnovejšem delu, naslovljenem Hiše in drugi prosti spisi – med drugim piše tudi o knjigi Drevesne vrste na Slovenskem. O njej na nekem mestu pripomni tole: »Tiste vrste knjiga je, ob kakršnih se zdi svet urejen, obenem pa še vedno dovolj skrivnosten. O tem, kako je vse povezano v celoto, govori tako, da se skrbno posveti vsaki posamezni stvari posebej.« No, prav te besede bi bržčas lahko uporabili, ko bi hoteli govoriti tudi o Hišah in drugih prostih spisih. Avtor namreč piše počasi in pretehtano, z mehko melanholijo in izostrenim občutkom za detajl, vseskozi, se zdi, ga zanima predvsem svet, ki ga obdaja. Ko pa bralci knjigo Jakobovih esejev enkrat odložimo, imamo vendarle občutek, da smo prebrali neko osebno izpoved, ki je tako iskrena in gre tako globoko, da jo, paradoksalno, navsezadnje lahko vzamemo za svojo; da je odnos do sveta in samega sebe, ki je v Hišah in drugih prostih spisih ubeseden, na nek skrivnosten način pravzaprav naš lasten. Kako je Juretu Jakobu to uspelo, smo v pogovoru z avtorjem preverjali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Nekaj let po tistem, ko je sir Isaac Newton v Matematičnih načelih naravoslovja, svojem osrednjem delu, formuliral zakone gibanja in postavil splošno teorijo gravitacije – spoznanja, torej, na katerih temelji znanost že več kot tri stoletja –, ga je popadel močan dvom, ali je s pomočjo znanstvene misli sploh mogoče razložiti svet. Te svoje strahove je v pismu zaupal britanskemu filozofu Johnu Locku. In prav to pismo zdaj ne da miru osrednjemu, neimenovanemu junaku Newtonovega pisma, romana, pod katerega se podpisuje sodobni irski pisatelj John Banvill. Pripovedovalec romana, ki je pred nedavnim izšel pri založbi Modrijan, skuša napisati biografijo velikega angleškega fizika, a mu delo nekako ne steče od rok. Vedno bolj ga namreč obremenjuje Newtonov dvom, ki ga prevaja v svoj lasten dvom – se je mogoče s pisanjem biografije približati resnici neke osebe? In ko se še izkaže, da niti ljudi v svoji neposredni bližini ne more prav dobro razumeti, se Banvillovemu juaku svet zamaje v temeljih. To dinamiko odnosov in krizo razumevanja smo podrobneje predstavili v tokratnem Sobotnem branju, v katerem smo pred mikrofonom gostili prevajalca Newtonovega pisma, Jureta Potokarja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Ko je roman Stoner ameriškega pisatelja Johna Williamsa daljnega leta 1965 izšel, ni kaj dosti kazalo na to, da si bo pol stoletja kasneje priboril status klasičnega besedila ameriške književnosti. Čeprav so ga namreč pospremile naklonjene kritike, je zelo hitro za več desetletij potonil v pozabo. Leta po pisateljevi smrti pa so Stonerja začeli odkrivati bralci in mu namenili novo življenje. Roman, ki se začne s kratkim povzetkom življenja naslovnega junaka, igra s povsem odprtimi kartami in ne skriva nobenih presenečenj, ne usodnih preobratov. Prepriča pa z mojstrsko izpisanim vpogledom v življenje svojega izrazito pasivnega junaka brez olepševanj, izgovorov ali pretiravanj. Foto: Nina Slaček
Odmevna družbeno angažirana knjiga Zakaj narodi propadajo, ki sta jo napisala svetovno znana ekonomista Daron Acemoglu in James A. Robinson obravnava vprašanje, na katerega si ekonomski raziskovalci in sociologi prizadevajo odgovoriti že stoletja: Zakaj so nekateri narodi bogati, drugi pa revni? O knjigi, ki je izšla pri založbi Umco smo se pogovarjali s prevajalcem Sandijem Kodričem. Foto: www.bukla.si
V slabih dveh letih, ki sta minili, odkar je francoski pisatelj Patrick Modiano prejel Nobelovo nagrado za književnost, se je število njegovih del, prevedenih v slovenščino, podvojilo – s tri na šest. Med novimi prevodi se zdi posebne pozornosti vreden roman Nočna nezgoda, ki je pred nedavnim izšla pri Mladinski knjigi. Kakor pove že naslov, romaneskno dogajanje sproži nočna prometna nesreča, toda kaj kmalu se pokaže, da konkretne okoliščine nezgode – je kriv vetrnjaški mladenič, ki je neprevidno prečkal cestišče; je kriva voznica gosposkega videza, ki je bila premalo pozorna za volanom – pisatelja le malo zanimajo. Modiano pač ne piše policijskega zapisnika. Zanima ga, kakšne asociacije in spomine lahko takle pripetljaj zbudi v udeležencu; zanima ga, kako tak, na videz obroben dogodek posamezniku spremeni življenje, čeprav se praske, ki jih je nesreča povzročila, lahko zacelijo v vsega nekaj dneh ali tednih. Odgovore na ta vprašanja smo iskali v tokratnem Sobotnem branju. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Opevanje božjega; vzneseno iskanje nikoli do kraja pravih besed za transcendenco; izpovedovanje nepomembnega, nemočnega posameznika ob slutnji nečesa neskončno presežnega; vrtanje v tisto veliko skrivnost, ki podeljuje smisel naši eksistenci in svetu, v katerem živimo ... To je gotovo ena najstarejših pa tudi najtrajnejših tem poezije. Take pesmi so namreč pisali že pred štirimi, petimi tisočletji v Mezopotamiji in take pesmi – pa čeprav se je svet od bronaste dobe sem korenito spremenil – nastajajo danes. Ene najboljših, se pravi, najbolj pretanjeno izpisanih in osebno občutenih je v zadnjega pol stoletja bržčas spisala Denise Levertov, že pokojna ameriška pesnica judovsko-angleškega porekla. Izbor njenih pesmi o religioznih temah, Potok in safir, sta pred nedavnim za založbo KUD Logos pripravili pesnica Miljana Cunta in prevajalka Nada Grošelj, ki ju je pred mikrofon Sobotnega branja povabil Goran Dekleva. Pesem Migetavi um bere Jasna Rodošek. Foto:Goran Dekleva
Nič ni več bilo povsem tako kot prej, ko je v avstrijsko književnost in širše v nemški govorni prostor vstopil Mraz. Romaneskni prvenec najvplivnejšega in tudi najbolj samosvojega avstrijskega pisatelja druge polovice 20. stoletja Thomasa Bernharda je porušil številne norme in dvignil nemalo prahu, obenem pa je avtorja nemudoma umestil visoko na pisateljski piedestal. Z Mrazom je Bernhard postavil nova merila tako jeziku, odslikavanju družbe in človeške podzavesti kot tudi rušenju meje med tragičnim in komičnim. Romanu Mraz, ki je v slovenskem prevodu izšel pri založbi Beletrina, se bomo posvetili v tokratnem Sobotnem branju. Foto: Nina Slaček
Po vsem svetu in tudi pri nas danes potekajo podnebni shodi. V Parizu se bo v ponedeljek začela konferenca Združenih narodov o podnebju, ki bo v marsikaterem pogledu odločilna. Naši podnebni prihodnosti se bomo posvetili tudi v današnjem Sobotnem branju. V roke bomo vzeli knjigo To vse spremeni: kapitalizem proti podnebju Naomi Klein, ki je v slovenskem prevodu nedavno izšla pri Mladinski knjigi. V njej kanadska avtorica izpostavlja težavo, ki je mnogo globlja kot zgolj pomanjkanje dogovorov in zavez o spoprijemanju s podnebnimi spremembami na mednarodni ravni. Po njenem mnenju namreč trajnostni podnebni politiki na poti stoji globalni kapitalizem. Foto: Mladinska knjiga
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Med aprilom 1990, ko so pri nas potekale prve večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni, in decembrom 1992, ko smo volivci izbirali poslance prvega Državnega zbora v novi, samostojni državi, je bil odločilni čas za slovensko osamosvojitev. Politična enotnost, ki smo jo takrat pokazali Slovenci, je tudi danes, 25 let pozneje, lahko v ponos in tudi navdih, a to še ne pomeni, da je bilo v tistem času vse lepo in prav. Eno izmed medosamosvojitvenih zgodb, ki so gotovo globoko problematične, že dolgo raziskuje radijski novinar Matej Šurc. Skupaj z Blažem Zgago je tako že pred leti vznemiril našo javnost z razkrivanjem nelegalne trgovine z orožjem, ki se je odvijala natanko v času slovenske osamosvojitve in v prvih letih po njej. Knjižna trilogija obeh novinarjev, V imenu države, je zdaj - prav tako pri založbi Sanje - dobila še svoje dopolnilo, knjigo Prevarana Slovenija. In kaj novega bodo o nečednih orožarskih poslih in širšem družbenem kontekstu, znotraj katerega so potekali, izvedeli bralci? - Odgovor na to vprašanje smo v pogovoru z Matejem Šurcem iskali v tokratnem Sobotnem branju. Foto: Goran Dekleva
V zadnjem februarskem Sobotnem branju bomo prelistali eno od novitet Cankarjeve založbe, knjigo Od genov do zvezd, Saša Dolenca. Avtor v njej pripoveduje najrazličnejše zgodbe iz sveta znanosti. Razkrivajo nam tudi, kako smo Slovenci zasnovali kitajski internet, kaj je povzročilo izumrtje dinozavrov, zakaj na Velikonočnem otoku ni dreves, kaj sporoča pavov rep, kako se ljudje razlikujemo od živali, koliko je star čas in še veliko drugega… Dolenc je velik popularizator znanosti in urednik Kvarkadabre – spletnega časopisa za tolmačenje znanosti. Z njim se je pogovarjala Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Mladinska knjiga
Neveljaven email naslov