Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 4.3.2019

04.03.2019


S predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem o kongresu in načrtovanih spremembah, o načrtih tudi z novim predsednikom ZSO Manuelom Jugu, v slovenski čitalnici v Čabru in na Borovem gostüvanju v Sakalovcih

Spremembe v SKGZ

Letošnje leto prinaša spremembe na vodilnih mestih v nekaterih krovnih slovenskih zamejskih organizacijah. Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se bo tako na deželnem kongresu 9.3.2019 po 21 letih poslovil Rudi Pavšič. Kongres bo začrtal novo pot ne le zveze ampak tudi celotne skupnosti, pravi dolgoletni predsednik v pogovoru z Mirjam Muženič.

Priprave so se začele že pred letom dni z obiski območnih enot SKGZ, da bi videli, kako razmišlja baza in kaj si želi. V Kobaridu so ob pomoči zunanjih strokovnjakov imeli programski seminar, ki mu je sledilo srečanje deželnega sveta, parlamenta SKGZ. Tam so pripravili dokument s predlogi sprememb, ki jih bodo predstavili na kongresu. Rdeča nit tega dokumenta je dialog in slovenski jezik, pojasnjuje Pavšič.

»Mislim, da sta to dva stebra. Prepričan sem, da, če ne moremo znotraj manjšine in z našimi zunanjimi sogovorniki reševati problemov z dialogom, potem jih ne bomo rešili.«

Slovenski jezik pa je bistvo slovenske prisotnosti v Furlaniji Julijski krajini, dodaja dolgoletni predsednik SKGZ.

»Ker se število ljudi, ki se približujejo in poznajo slovenski jezik, veča, hkrati pa se slabša kakovost našega jezika, moramo nekaj storiti. Seveda ne sami, vsi skupaj, ne le vsi Slovenci v Italiji ampak tudi v Sloveniji«

In v kakšni kondiciji Rudi Pavšič zapušča SKGZ?

»Bom prenesel misli drugih, saj mislim, da ni lepo, da se preveč hvalim. Drugi ugotavljajo, da sem prevzel organizacijo v najslabšem trenutku njene zgodovine in sem jo ponovno postavil tja, kamor spada, v sam vrh manjšinske stvarnosti. Mislim, da je to zelo dobro, kajti SKGZ ni samo organizacija članic in ustanov, je neke vrste referenčna točka za dobršen del manjšine, za deželo, za Slovenijo, za Rim, tudi za posameznike, ki imajo kakšno posebno stisko.«

Daljši pogovor z Rudijem Pavšičem lahko slišite v tokratni oddaji.

Spremembe v ZSO

Zveze slovenskih organizacij (ZSO), ena od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, je novega predsednika dobila na občnem zboru 23.2.2019. Po več kot 26 letih se je z mesta predsednik te organizacije poslovil Marjan Sturm, nasledil ga je še ne 22- letni Manuel Jug, študent matematike in nemščine – pedagoška smer.

Napoveduje, da bo nadaljeval delo svojega predhodnika in mentorja, pri tem pa mu bodo pomagali trije izkušeni podpredsedniki – Ana Blatnik, Valentin Sima in Avguštin Brumnik.

Hkrati novi predsednik ZSO obljublja, da bo organizacijo usmeril v prihodnost. O reformah, h katerim so pozivali tudi na samem občnem zboru, bo odločala delovna skupina, ki jo bo vodil. Kako pa je z mladimi?

Manuel Jug priznava, da mladi v narodnostnih organizacijah pogosto niso slišani. Kako bo to spremenil?

»Osebno se zelo zavzemam za politično aktivnost, vem pa, da veliko mladih, mojih vrstnikov ali mlajših ne vidi dovolj perspektive in zato niso aktivni. Mislijo si, zakaj bi sodeloval, če nimam možnosti. Zato sem hvaležen Marjanu Sturmu, da mi je dal priložnost, da sem lahko postal aktiven. Nič mi ne pomaga, če imam v odboru 10 mlajših in nihče ni slišan in viden navzven. Mislim, da je tu le ena prava pot, da mladi tudi navzven izrazijo svoje mnenje.«

Slovenski kotiček v čabrski knjižnici

V tokratni oddaji se odpravimo tudi v Čabar, v Narodno knjižnico Ivan Žagar, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. Avstrijska vlada in Celovška Mohorjeva sta namreč knjižnici darovali knjige v slovenskem jeziku v vrednosti 5000 €. Gre za pomembno donacijo, pravi ravnateljica knjižnice Sintija Žurga Paripovič.

S slovensko čitalnico so začeli pred 4 leti, da bi videli, ali ljudi to zanima. In izkazalo se je, da si želijo takšnih dogodkov, pravi ravnateljica.

»Pripravljamo dogodke za vse starostne skupine, od najmlajših do upokojencev. Odziv je velik in se še povečuje. Pripravljamo bralne delavnice, skrbimo za medkulturni dialog, ustvarjalne delavnice. Imamo tudi krožek za ročna dela z naslovom Naučiti se, ne pozabiti, da tradicijo naših babic in dedkov prenesemo na mlajše generacije.«

V knjižnici Ivan Žagar v Čabru negujejo tudi domače čabrsko narečje, podobno slovenskemu jeziku, otroci pa se  ob tem učijo tudi knjižne slovenščine, saj se mnogi odločijo za šolanje v Sloveniji. Več tudi o dopolnilnem pouku slovenščine, ki ga imajo v Čabru, Prezidu in Tršću in ga obiskuje 63 učencev, pa v pogovoru z učiteljico Mirjano Žagar.

Borovo gostüvanje

Borovo ženitovanje ali svatba z borom je stara ljudska šega, še živa med Slovenci na stičišču slovanske, madžarske in nemške kulture. Pripravijo jo lahko le v vasi, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Letos je bilo tako v Sakalovcih, kjer so bili ponosni, da so lahko pripravili ta etnološki običaj, ki je od leta 2015 vpisan tudi v register žive kulturne dediščine na Madžarskem, pojasnjuje etnologinja Marija Kozar Mukič.

»V ta register so nas sprejeli, ker to šego izvajamo v izvirnem času, za pusta, in v izvirnem okolju v Porabju, z izvirnim namenom. To je, da mladino spodbujamo  k temu, da se poročajo in imajo otroke. To je za nas v Porabju zelo pomembno, kot je pomembno, da svoje otroke naučijo slovensko.«

Pomemben je bor, ki ga posekajo že dan prej, ga okrasijo, vaški fantje in gasilci pa nanj pazijo celo noč, pojasnjuje v pogovoru s Silvo Eöry etnologinja Marija Kozar Mukič.

»Če bi prišel kdo iz sosednje vasi in poškodoval bor, bi tako vzel nedolžnost nevesti in borovo gostüvanje bi odpadlo. Mi to jemljemo zelo resno.«

Varovanje bor nato prevzamejo vragi in Lucifer, ki imajo v Porabju pozitivno vlogo. Na svatbi sodelujeta tudi skupina svatov, oblečeni, kot bi šli na pravo poroko, ženin, nevesta in družice, pa uradna oseba, župan, občinski sluga in duhovnik, poleg njih pa so se spremljevalna skupina, našemljenci, ki zabavajo svate, tu sta tudi tradicionalna porabska pustna lika Fašenek in Lenka, lahko jih je tudi več, vsi pa z veliko hrupa odganjajo zimo.

Županja Sakalovcev Valerija Rogan, ki se je prelevila v žandarko, je skrbela, da se nikomur ni nič zgodilo, da ne bi ukradli ženina ali nevesto, ali posekali bor. Priznava, da je priprava borovega ženitovanja za Sakalovce velik zalogaj.

»Zelo ponosni smo, da smo dobili to nalogo in zelo sem zadovoljna, saj sodeluje polovica vas. Vsi našemljenci so iz naše vas, 22 parov vleče bor, tudi nevesta je doma iz Sakalovcev, čeprav zdaj živi v Monoštru, tudi ženin je domačin, dejaven v folklorni skupini. Sodeluje tudi 50 članov porabskih slovenskih upokojencev.«

Čarovnice oziroma čaralice, kot jim pravijo v Porabju, so med svati neuspešno iskale mladega fanta. Po skoraj teh urah se je svatovska povorka ustavila v središču Sakalovcev, kjer je duhovnik na šaljivi način poročil Lino in Vendela, nato pa so se svatje veselili in plesali še dolgo v noč.

Prisluhnite!

 


Sotočja

860 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 4.3.2019

04.03.2019


S predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem o kongresu in načrtovanih spremembah, o načrtih tudi z novim predsednikom ZSO Manuelom Jugu, v slovenski čitalnici v Čabru in na Borovem gostüvanju v Sakalovcih

Spremembe v SKGZ

Letošnje leto prinaša spremembe na vodilnih mestih v nekaterih krovnih slovenskih zamejskih organizacijah. Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se bo tako na deželnem kongresu 9.3.2019 po 21 letih poslovil Rudi Pavšič. Kongres bo začrtal novo pot ne le zveze ampak tudi celotne skupnosti, pravi dolgoletni predsednik v pogovoru z Mirjam Muženič.

Priprave so se začele že pred letom dni z obiski območnih enot SKGZ, da bi videli, kako razmišlja baza in kaj si želi. V Kobaridu so ob pomoči zunanjih strokovnjakov imeli programski seminar, ki mu je sledilo srečanje deželnega sveta, parlamenta SKGZ. Tam so pripravili dokument s predlogi sprememb, ki jih bodo predstavili na kongresu. Rdeča nit tega dokumenta je dialog in slovenski jezik, pojasnjuje Pavšič.

»Mislim, da sta to dva stebra. Prepričan sem, da, če ne moremo znotraj manjšine in z našimi zunanjimi sogovorniki reševati problemov z dialogom, potem jih ne bomo rešili.«

Slovenski jezik pa je bistvo slovenske prisotnosti v Furlaniji Julijski krajini, dodaja dolgoletni predsednik SKGZ.

»Ker se število ljudi, ki se približujejo in poznajo slovenski jezik, veča, hkrati pa se slabša kakovost našega jezika, moramo nekaj storiti. Seveda ne sami, vsi skupaj, ne le vsi Slovenci v Italiji ampak tudi v Sloveniji«

In v kakšni kondiciji Rudi Pavšič zapušča SKGZ?

»Bom prenesel misli drugih, saj mislim, da ni lepo, da se preveč hvalim. Drugi ugotavljajo, da sem prevzel organizacijo v najslabšem trenutku njene zgodovine in sem jo ponovno postavil tja, kamor spada, v sam vrh manjšinske stvarnosti. Mislim, da je to zelo dobro, kajti SKGZ ni samo organizacija članic in ustanov, je neke vrste referenčna točka za dobršen del manjšine, za deželo, za Slovenijo, za Rim, tudi za posameznike, ki imajo kakšno posebno stisko.«

Daljši pogovor z Rudijem Pavšičem lahko slišite v tokratni oddaji.

Spremembe v ZSO

Zveze slovenskih organizacij (ZSO), ena od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, je novega predsednika dobila na občnem zboru 23.2.2019. Po več kot 26 letih se je z mesta predsednik te organizacije poslovil Marjan Sturm, nasledil ga je še ne 22- letni Manuel Jug, študent matematike in nemščine – pedagoška smer.

Napoveduje, da bo nadaljeval delo svojega predhodnika in mentorja, pri tem pa mu bodo pomagali trije izkušeni podpredsedniki – Ana Blatnik, Valentin Sima in Avguštin Brumnik.

Hkrati novi predsednik ZSO obljublja, da bo organizacijo usmeril v prihodnost. O reformah, h katerim so pozivali tudi na samem občnem zboru, bo odločala delovna skupina, ki jo bo vodil. Kako pa je z mladimi?

Manuel Jug priznava, da mladi v narodnostnih organizacijah pogosto niso slišani. Kako bo to spremenil?

»Osebno se zelo zavzemam za politično aktivnost, vem pa, da veliko mladih, mojih vrstnikov ali mlajših ne vidi dovolj perspektive in zato niso aktivni. Mislijo si, zakaj bi sodeloval, če nimam možnosti. Zato sem hvaležen Marjanu Sturmu, da mi je dal priložnost, da sem lahko postal aktiven. Nič mi ne pomaga, če imam v odboru 10 mlajših in nihče ni slišan in viden navzven. Mislim, da je tu le ena prava pot, da mladi tudi navzven izrazijo svoje mnenje.«

Slovenski kotiček v čabrski knjižnici

V tokratni oddaji se odpravimo tudi v Čabar, v Narodno knjižnico Ivan Žagar, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. Avstrijska vlada in Celovška Mohorjeva sta namreč knjižnici darovali knjige v slovenskem jeziku v vrednosti 5000 €. Gre za pomembno donacijo, pravi ravnateljica knjižnice Sintija Žurga Paripovič.

S slovensko čitalnico so začeli pred 4 leti, da bi videli, ali ljudi to zanima. In izkazalo se je, da si želijo takšnih dogodkov, pravi ravnateljica.

»Pripravljamo dogodke za vse starostne skupine, od najmlajših do upokojencev. Odziv je velik in se še povečuje. Pripravljamo bralne delavnice, skrbimo za medkulturni dialog, ustvarjalne delavnice. Imamo tudi krožek za ročna dela z naslovom Naučiti se, ne pozabiti, da tradicijo naših babic in dedkov prenesemo na mlajše generacije.«

V knjižnici Ivan Žagar v Čabru negujejo tudi domače čabrsko narečje, podobno slovenskemu jeziku, otroci pa se  ob tem učijo tudi knjižne slovenščine, saj se mnogi odločijo za šolanje v Sloveniji. Več tudi o dopolnilnem pouku slovenščine, ki ga imajo v Čabru, Prezidu in Tršću in ga obiskuje 63 učencev, pa v pogovoru z učiteljico Mirjano Žagar.

Borovo gostüvanje

Borovo ženitovanje ali svatba z borom je stara ljudska šega, še živa med Slovenci na stičišču slovanske, madžarske in nemške kulture. Pripravijo jo lahko le v vasi, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Letos je bilo tako v Sakalovcih, kjer so bili ponosni, da so lahko pripravili ta etnološki običaj, ki je od leta 2015 vpisan tudi v register žive kulturne dediščine na Madžarskem, pojasnjuje etnologinja Marija Kozar Mukič.

»V ta register so nas sprejeli, ker to šego izvajamo v izvirnem času, za pusta, in v izvirnem okolju v Porabju, z izvirnim namenom. To je, da mladino spodbujamo  k temu, da se poročajo in imajo otroke. To je za nas v Porabju zelo pomembno, kot je pomembno, da svoje otroke naučijo slovensko.«

Pomemben je bor, ki ga posekajo že dan prej, ga okrasijo, vaški fantje in gasilci pa nanj pazijo celo noč, pojasnjuje v pogovoru s Silvo Eöry etnologinja Marija Kozar Mukič.

»Če bi prišel kdo iz sosednje vasi in poškodoval bor, bi tako vzel nedolžnost nevesti in borovo gostüvanje bi odpadlo. Mi to jemljemo zelo resno.«

Varovanje bor nato prevzamejo vragi in Lucifer, ki imajo v Porabju pozitivno vlogo. Na svatbi sodelujeta tudi skupina svatov, oblečeni, kot bi šli na pravo poroko, ženin, nevesta in družice, pa uradna oseba, župan, občinski sluga in duhovnik, poleg njih pa so se spremljevalna skupina, našemljenci, ki zabavajo svate, tu sta tudi tradicionalna porabska pustna lika Fašenek in Lenka, lahko jih je tudi več, vsi pa z veliko hrupa odganjajo zimo.

Županja Sakalovcev Valerija Rogan, ki se je prelevila v žandarko, je skrbela, da se nikomur ni nič zgodilo, da ne bi ukradli ženina ali nevesto, ali posekali bor. Priznava, da je priprava borovega ženitovanja za Sakalovce velik zalogaj.

»Zelo ponosni smo, da smo dobili to nalogo in zelo sem zadovoljna, saj sodeluje polovica vas. Vsi našemljenci so iz naše vas, 22 parov vleče bor, tudi nevesta je doma iz Sakalovcev, čeprav zdaj živi v Monoštru, tudi ženin je domačin, dejaven v folklorni skupini. Sodeluje tudi 50 članov porabskih slovenskih upokojencev.«

Čarovnice oziroma čaralice, kot jim pravijo v Porabju, so med svati neuspešno iskale mladega fanta. Po skoraj teh urah se je svatovska povorka ustavila v središču Sakalovcev, kjer je duhovnik na šaljivi način poročil Lino in Vendela, nato pa so se svatje veselili in plesali še dolgo v noč.

Prisluhnite!

 


19.12.2016

Sotočja 19.12.2016

V Trstu s Svetom slovenskih organizacij (SSO) praznujemo 40-letnico delovanja. Gostimo rojakinji iz Benečije in Rezije, Živo Gruden in Luigio Negro, ki sta bili za svoje delo, tesno povezano s slovenskim jezikom in kulturo, odlikovani z državnim priznanjem – medaljo za zasluge. Na Dunaju si ogledamo prenovljeni Slovenski dom Korotan. Komu je namenjen? Prisluhnite! Za Porabje – edini časopis Slovencev na Madžarskem – se bo novo leto začelo spodbudno, saj se bo razširil kar za tretjino. Kaj to pomeni, pojasnjuje odgovorna urednica tednika Marijana Sukič. Vabimo pa vas tudi na razstavo slik rojakinje iz Gorskega kotarja Silvane Lautar. Ekonomistka, ki se sprošča s slikarstvom, je, pravi, vedno na poti. »Na poti« pa je tudi naslov razstave njenih del, ki so do konca januarja na ogled v Ljubljani.


12.12.2016

Sotočja 12.12.2016

Med rojaki v Furlaniji-Julijski krajini še vedno odmeva zavrnitev ustavnih sprememb na referendumu. Kakšna so pričakovanja, kaj si obetajo, nas zanima v tokratni oddaji. Potegnemo črto pod uspešno delovanje slovenskih športnih društev v Italiji, usmerjenih predvsem k mladim in pomembnih zaradi ohranjanja maternega jezika in identitete. Spregovorimo o literarni ustvarjalnosti med koroškimi Slovenci, zbrani v jubilejni 10. številki revije Rastje in skupaj z najmlajšimi rojaki na Reki pričakamo Miklavža. Predstavimo pa tudi Jožefa Košiča, župnika, literata, etnologa in zgodovinarja, tesno povezanega z rojaki v Porabju.


05.12.2016

Sotočja, 05.12.2016

Referendum o ustavnih spremembah v Italiji in predsedniške volitve v Avstriji, dogodka, pomembna za slovensko narodno skupnost v obeh državah, odmevata tudi v oddaji. Kakšni so odzivi na avstrijskem Koroškem po zmagi Alexandra van der Bellna in kakšna je dejanska vloga predsednika države pri vprašanjih narodnih skupnosti? Na ta in podobna vprašanja v oddaji odgovarja novinar in urednik tednika Novice Janko Kulmesch. O sporočilu, ki so ga italijanski volivci in volivke dali z zavrnitvijo ustavnih sprememb na referendumu, se pogovarjamo z glavnim urednikom goriškega tednika Novi glas Jurijem Paljkom Več lahko izveste o življenju v Furlaniji Julijski krajini, ki od 1. decembra nima več pokrajin, ter o konkretnih težavah rojakov v Istri. Spregovorimo tudi o sodelovanju murskosoboške študijske knjižnice z rojaki v Porabju in letošnji knjižni beri slovenskih založb v Italiji. Gostimo tudi predsednika Slovenske športne zveze iz Celovca Marjana Velika, za svoje prostovoljno delo zdaj odlikovanega s plaketo državnega sveta. Kako pa je bila letos uspešna celovška Slovenska športna zveza? Tudi o tem več v tokratni oddaji.


28.11.2016

Sotočja 28.11.2016

Kaj rojakom v Italiji prinašajo - in česa ne - ustavne spremembe, o katerih bodo odločali na nedeljskem referendumu? O tem v pogovoru s Tamaro Blažina, poslanko v italijanskem parlamentu. Kaj je v svoji 35-letni zgodovini postal Kulturni dom v Gorici, kjer letno pripravijo tudi 200 prireditev, pojasnjuje direktor Igor Komel? Kakšna je letošnja bera slovenskih založb na avstrijskem Koroškem. Kaj ponujajo v knjižnem daru Slovenske prosvetne zveze in kaj pri celovški Mohorjevi? Kako se je na sejmu predstavila založba Fran Franca Merkača? Kdo je bil arhitekt in urbanist Zdenko Sila, ki je v Kvarnerju pustil neizbrisne sledi? Kdo so porabski slovenski upokojenci, ki že dve desetletji skrbijo za ohranitev domačega narečja in slovenske besede? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji.


21.11.2016

Sotočja 21.11.2016

Porabski Slovenci so zadovoljni tako z odnosi med državama kot s financiranjem njihovih organizacij. Toda razmere se lahko vedno še izboljšajo, tudi z dvojezičnimi napisi, o katerih so govorili na tokratni seji mešane slovensko madžarske komisije. Gostimo travmatologa Romana Schellandra, ki pove več tudi o razmerah na področju zdravstva v Avstriji. Spominjamo se soustanovitelja in dolgoletnega predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta Borisa Raceta - Žarka, rojenega pred 100 leti. Z rojakom iz Zagreba Slavkom Alojzom Kramarjem se pogovarjamoi o slovenskih izgnancih v NDH med drugo svetovno vojno. Knjigo o tem je predstavil v tamkajšnjem Slovenskem domu. Kaj še pripravljajo zagrebški Slovenci pa pojasni Agata Klinar Medakovič, tajnica sveta slovenske narodne manjšine mesta Zagreb. Živahno bo, pravi. Prisluhnite!


14.11.2016

Sotočja 14.11.2016

Jezik in identiteta, kako sta povezana? Na prvi pogled preprosto vprašanje postaja vse bolj aktualno. Reginald Vospernik, koroški Slovenec, ki nikoli ni imel težav ne z jezikom ne z identiteto, ugotavlja, da se identiteta v današnjem času spreminja. Kako? Prisluhnite mu v tokratni oddaji. S tržaškim rojakom, zgodovinarjem Gorazdom Bajcem se oziramo v čase pred in po osamosvojitvi Slovenije. Kakšne spremembe so doživljali rojaki v Furlaniji-Julijski krajini? Gostimo reškega fotografa in strastnega planinca Darka Moharja, soustanovitelja planinske sekcije v društvu Bazovica, ter se pridružimo najdejavnejšemu društvu porabskih Slovencev na praznovanju 20-letnice delovanja.


07.11.2016

Sotočja 7.11.2016

Sredi novembra se bo v Budimpešti sestala mešana slovensko- madžarska komisija. Kaj od tokratnega že 16. srečanja pričakujejo porabski Slovenci, preverjamo v tokratni oddaji. Rojaka iz Furlanije Julijske krajine, Joška Sirka in Avguština Devetaka, uveljavljena gostinca in spodbujevalca turističnega razvoja, med drugim sprašujemo, kakšne so njune izkušnje s povezovanjem, tudi prek meje. Spominjamo se znamenitega tržaškega fotografa Maria Magajne, ki so se mu v Trstu poklonili z veliko razstavo. Na Reki se ustavimo na 21. mednarodnem lutkarskem festivalU. Na Obirskem pa z Avguštinom Brumnikom, predsednikom SPD Valentin Polanšek, spregovorimo o njihovi živahni pevski dejavnosti. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!


31.10.2016

Sotočja 31.10.2016

Rojaki iz Doberdoba in Gorice so bili pobudniki za postavitev spominskega obeležja padlim Slovencem na goriškem Krasu med prvo svetovno vojno. Več o odkritju spomenika, ki predstavlja tudi simbol slovenske navzočnosti na tem območju, lahko slišite v oddaji. Pred volitvami v koroško kmetijsko zbornico se pogovarjamo z nosilcem liste Skupnosti južnokoroških kmetov, županom Železne Kaple Francem Jožefom Smrtnikom. Spoznate lahko porabsko Slovenko Gabriello Labricz, ki je okrepila učiteljske vrste na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, rojakinjo z Reke Diano Jenul, magistrico informatike, ki se med drugim ukvarja s prevajanjem in je sodna tolmačka, in mladega podjetnika iz Plešc Roka Andlarja. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


24.10.2016

Sotočja, 24.10.2016

Tokrat podrobneje o razmerah na področju kmetijstva, ki so se, ugotavljajo rojaki v Furlaniji Julijski krajini, v zadnjih letih zelo spremenile in zbirokratiziranosti, ki jim povzroča veliko težav. Več tudi o sofinanciranju čezmejnih projektov v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška2014 - 2020 in tokratnih dnevih slovenske kulture v hrvaški Istri. Obeležujemo 110-letnico delovanja SPD Šentjanž in se pridružimo gobarjem na razstavi v Porabju.


17.10.2016

Sotočja 17.10.2016

V Trstu smo se pridružili rojakom, ki so bili za prijateljske odnose, dialog in sodelovanje odlikovani s srebrnim pečatom - najvišjim priznanjem tržaške pokrajine. V Monoštru se pogovarjamo z generalnim konzulom RS dr. Borisom Jesihom ki ugotavlja, da je med porabskimi Slovenci veliko volje za ohranitev svoje identitete. Marko Smole, rojak iz Gorskega kotarja, pove več o sodelovanju slovenskih in hrvaških etnologov, na Reki pa preverjamo, kako je s sodelovanjem tamkajšnje univerze s slovenskimi. V Šentjanžu v Rožu pa si ogledamo družbeno kritično predstavo Teatra Šentjanž z naslovom »Vseenost ali goldfisch zum mitnehmen«. Kakšno vlogo ima zlata ribica? Prisluhnite oddaji!


10.10.2016

Sotočja 10.10.2016

O sporočilu SLOMAKA – slovenske manjšinske koordinacije - poslancem evropskega parlamenta iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. O skupnem kolesarjenju slovenskega in madžarskega predsednika države. O praznovanju obletnice koroškega plebiscita z Emilom Krištofom, vodjem Unikuma – društva, ki se asimilaciji upira tudi s trijezičnimi kulturnimi prireditvami. O slovenščini v družini, ki v dvo ali večjezičnem okolju terja dodatne napore. O širjenju evropskih dnevov kulturne dediščine s Tržaškega v Špeter in predstavitvi rojakov iz Furlanije Julijske krajine na 48. Barkovljanki. Prusluhnuite rojakom iz sosednjih držav!


10.10.2016

Sotočja 3. 10. 2016

Slovenistika v Gradcu ima več kot 200-letno tradicijo. O njenem današnjem položaju se pogovarjamo z doktorjem Andrejem Lebnom, profesorjem na Inštitutu za slavistiko univerze Karla Franza v Gradcu. Manj spodbudna zgodba prihaja iz beneške občine Tipana. »Poslušaj, glej in molči«, je geslo občine, pravi tam živeči tržaški rojak Marko Trnovec. Zaradi javnega zavzemanja za pravice Slovencev si je prislužil ovadbo in se na koncu odločil za odhod na tuje. V Opatiji smo se pridružili predstavnikom slovenskih društev na Hrvaškem na njihovem 13. Srečanju in si v Števanovcih ogledali premiero nove igre porabske gledališke skupine Veseli pajdaši. Kot običajno, je bilo tudi tokrat veselo. Prisluhnite!


26.09.2016

Sotočja 26.09.2016

Čezmejni projekt razvoja kolesarskega turizma, vreden nekaj več kot milijon evrov, bo pomagal tudi rojakom v Porabju. Kako, lahko slišite v tokratni oddaji. O čezmejnih projektih se pogovarjamo tudi z rojakinjo iz Varaždina Barbaro Antolič Vupora, ki ima največ zaslug za popularizacijo pouka slovenščine v Medjimurju.Skupaj s člani društva slovenskih pisateljev v Avstriji se spominjamo pesnika in dejavnega kulturnega delavca Andreja Kokota in pesnika ter prevajalca Fabjana Hafnerja. Ustavili pa smo tudi v Križ pri Trstu, kjer je v Ribiškem muzeju, uradno odprtem konec tedna, predstavljena bogata slovenska pomorska in ribiška zgodovina.


19.09.2016

Sotočja 19.9.2016

Preverjamo, kakšno je letos zanimanje za učenje slovenskega jezika in kulture na Reki in v Pulju. Ravnatelj tržaške Glasbene matice Bogdan Kralj pove več o novostih, s katerimi želijo še povečati zanimanje za glasbeno izobraževanje in hkrati izboljšati znanje slovenščine. Gostimo dva umetnika, koroška Slovenca, glasbenika Tonča Feiniga in fotografa Marka Lipuša. Prvi se tudi na svojem sedmem albumu vrača k svojim koreninam z jazz priredbami slovenskih narodnih pesmi, drugi pa se z razstavo fotografij, nastalih v taborišču Ravensbrück, z naslovom Babica, pokloni svojim družinskim koreninam in vsem umrlim v tem taborišču. Klara Fodor, predsednica društva slovenskih porabskih upokojencev, pa pojasni, zakaj tudi porabskim upokojenim rojakom vedno zmanjkuje časa.


29.08.2016

Sotočja 29.8.2016

Boris Pahor, naš znani in cenjeni rojak iz zamejstva, je praznoval 103. rojstni dan in ta dogodek bomo obeležili tudi v oddaji Sotočja. Ker se bliža novo šolsko leto, bomo preverili, kakšen je položaj slovenskega jezika v izobraževanih ustanovah in nasploh v Furlaniji Julijski Krajini. Obiskali bomo mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, na katerem so nekaj več pozornosti namenili povezovanju s Slovenci iz zamejstva, točneje s porabskimi Slovenci. Polde Zunder, župnik iz Železne Kaple, bo spregovoril o ohranjanju slovenske identitete na avstrijskem Koroškem. V oddaji Sotočja pa bomo predstavili tudi projekt Vžgano v spomin, ki obravnava dokaj prezrto tematiko požigov vasi med 2. Svetovno vojno na obmejnem območju med Italijo, Slovenijo in Hrvaško.


05.09.2016

Sotočja 5.9. 2016

V Sotočjih boste slišali prispevek z Državnega srečanja porabskih Slovencev, ki je tokrat minilo v znamenju spomina na 130- letnico rojstva jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa Avgusta Pavla. Društvo slovenskih izobražencev je v Finžgarjevem domu na Opčinah pripravilo že 51. študijske dneve Draga. Kako so udeleženci osvetlili trenutne razmere in možne prihodnje scenarije, med drugim pa iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se ponavljajo migrantske dinamike iz zgodovine – boste slišali v oddaji. Ustavili se bomo tudi na prireditvi Pliberški jormak, ki poteka že vse od leta 1393 in tudi letos predstavlja največje gospodarsko in družabno dogajanje v tem delu Koroške, zelo živahno je bilo tudi v slovenskem šotoru- »svaveji uti«. V Sotočjih se bomo ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem. Več pa nocoj ob 20.00!


05.09.2016

Sotočja 5.9. 2016

V Sotočjih boste slišali prispevek z Državnega srečanja porabskih Slovencev, ki je tokrat minilo v znamenju spomina na 130- letnico rojstva jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa Avgusta Pavla. Društvo slovenskih izobražencev je v Finžgarjevem domu na Opčinah pripravilo že 51. študijske dneve Draga. Kako so udeleženci osvetlili trenutne razmere in možne prihodnje scenarije, med drugim pa iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se ponavljajo migrantske dinamike iz zgodovine – boste slišali v oddaji. Ustavili se bomo tudi na prireditvi Pliberški jormak, ki poteka že vse od leta 1393 in tudi letos predstavlja največje gospodarsko in družabno dogajanje v tem delu Koroške, zelo živahno je bilo tudi v slovenskem šotoru- »svaveji uti«. V Sotočjih se bomo ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem. Več pa nocoj ob 20.00!


22.08.2016

Sotočja

V tokratnih Sotočjih bomo prepletali poletni utrip in zgodbe posameznikov. Tako kot že vrsto zadnjih let je v Monoštru sredina avgusta prinesla Mednarodno likovno kolonijo, ki jo organizira Zveza Slovencev na Madžarskem. O utripu in poteku 15. kolonije, podpori lokalnega okolja ter druženju umetnikov boste lahko več slišali v oddaji. Umetnost risanja karikatur pa utira pot Bojanu Grlici z Reke, ki je z Društvom Bazovica povezan od malih nog, zadnja leta predvsem s svojimi risbami, za katere je prejel že več nagrad. V Sotočjih bomo pot nadaljevali v Nabrežini pri Trstu, kjer je živela in ustvarjala Bogomila Doljak. Zgodbo in delo te vsestranske umetnice, ki se je poslovila v začetku leta, te dni pa so ji postavili bogato in zanimivo razstavo, bomo spoznali tudi v naši oddaji. Odpravljamo pa se tudi na Obirsko, na avstrijsko Koroško, kjer živi Marta Polanšek, upokojena učiteljica, ki nadaljuje poslanstvo svojega očeta Valentina Polanška, literata, skladatelja, učitelja in narodnega buditelja. Več pa v ponedeljek po 20. Uri v Sotočjih!


15.08.2016

Sotočja 15.8.2016

Vseslovenski simfonični orkester je združil mlade glasbenike iz Slovenije in sosednjih držav. Pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča je premierno nastopil konec junija letos ob začetku tokratnega srečanja Dobrodošli doma. Na koncertu v Slovenski filharmoniji so se orkestru pridružili gosti: Slovenski mendoški oktet iz Argentine, sopranistka, rojakinja iz Kanade, Theresa Plut, harfistka Tina Žerdin, mešani pevski zbor Davorin Jenko iz Banjaluke in Slovenski oktet. Posnetku koncerta, na katerem je orkester krstno izvedel skladbo Splet slovenskih ljudskih mladega skladatelja Petra Tovornika. Prisluhnite jim!


08.08.2016

Sotočja 8.8.2016

Med perečimi temami, ki zaposlujejo predstavnike rojakov v Furlaniji Julijski krajini, so tudi preredka srečanja s pristojnimi v Rimu. Na Rebrci pri Železni Kapli se pridružimo mladim umetnikom, ki so tokrat pripravili lutkovno predstavo, posvečeno Shakespeareju in kresni noči. Gostimo porabsko rojakinjo Anito Vajda, ki se je po končanem študiju v Ljubljani vrnila domov in zdaj v Monoštru vodi hotel Lipa. Prisluhnete pa lahko tudi Martini Rejec, mladi glasbenici z Reke, ki igra kitaro, piše pesmi, pripravlja kabaret predstavo in sodeluje v več glasbenih skupinah.


Stran 19 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov