Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
54. študijski dnevi Draga na Opčinah, 110-let delovanja SPD Kočna iz Sveč na avstrijskem Koroškem, druženje mladih umetnikov v Monoštru, težave slovenskih kmetovalcev v sosednjih državah
Na Opčinah pri Trstu so se udeleženci 54. Drage osredotočili na vprašanja jezika in identitete danes. Časi so se namreč spremenili, ugotavlja Sergij Pahor, predsednik društva slovenski izobražencev, ki pripravlja študijske dneve, in opozarja na še vedno neuresničene določbe zaščitne zakonodaje. Še vedno čakajo na vrnitev Narodnega doma v Trstu in Trgovskega doma v Gorici, na zajamčeno politično zastopstvo in stalno delujoče skupno omizje državnih institucij in predstavnikom slovenske manjšine, pravi:
»Imamo še veliko nerešenih problemov in ti se zrcalijo v vprašanju pripadnosti. Identiteta je bila zagotovljena tistim starim rodovom, ki so doživeli fašizem in so zaradi reakcije do fašizma bili Slovenci.«
Danes fašizma ni več, je prepričan Sergij Pahor, v Italiji je sicer demokracija, vendar za slovensko narodno skupnost ne velja v celoti.
»Zato se identiteta počasi izgublja, se spreminja. Zato moramo o tem razmišljati, da ne bi izgubili z jezikom tudi identitet.«
Dne 29. avgusta 1909 je Gregor Pak sklical shod z namenom, da se ustanovi gori imenovano društvo. Shod se je vršil pri Adamu in je bil zelo dobro obiskan. Ko je sklicatelj shod otvoril, je podal po kratkem pozdravu besedo dr. Arnejcu. Govornik je v šaljivo resnem govoru poudarjal potrebo izobrazbe in bodril ljudstvo, naj se vsi mladi in odraščeni vpišejo v društvo.
110 let pozneje je bilo v središču Sveč resnično svečano. Sredi vasi je stalo ogrodje Krznarjeve domačije, kjer je bilo ustanovljeno društvo. Panoji nameščeni v okenskih okvirjih pa so obiskovalce opozarjali na nekatere ključne dogodke v bogati zgodovini društva. Ogrodje so postavili člani Mlade Kočne, neformalnega mladinskega odseka društva.
V obnovljenem Colnarjevem poslopju je potekal kulturni program, na katerem so nastopili mednarodno uveljavljeni glasbeniki, povezani s Svečami, ter domači mešani cerkveni zbor.
SPD Kočna, ki je v zadnjih letih znana predvsem po slikarskem tednu, ki ga pripravljajo v Vrbnikovi domačiji, kjer je galerija Franca Goršeta in park z njegovimi doprsnimi kipi pomembnih koroških slovenskih kulturnikov in kulturnic.
Društvo je že od začetkov namenjeno izobraževanju, pojasnjuje predsednica Alenka Weber.
»Morda tudi zato, ker so se ustanovitelji zelo močno zavedali, kako pomembna je slovenska beseda, da se jo goji in prenese na prihodnje rodove, kar se je odražalo že v samem imenu Slovensko krščansko izobraževalno društvo.«
To je eno glavnih vodil tudi danes, ko je slovensko besedo slišati vedno manj, dodaja predsednica društva, ki se opira na krepko jedro dejavnih članov društva, med katerimi so tudi mladi člani.
Društvo Kočna je imelo že kmalu po ustanovitvi knjižnico, desetletja je deloval moški pevski zbor, nekaj časa tudi tamburaška skupina. Že kmalu so postavili oder in na njem uprizarjali gledališke predstave. In deli tega odra, shranjenega v eni od kleti, skupaj z zaveso iz leta 1909 je vnovič postavljen v obnovljenem Colnarjevem poslopju. Prvič so na njem nastopili sveški mednarodno uveljavljeni glasbeniki – Bernarda Fink Inzko, Velentina Fink Inzko in Markus Fink, Tonč Feinig in Nada Tavčar, študentka petja in medicine v Ljubljani.
Več o praznovanju pomembnega jubileja v Svečah lahko slišite v tokratni oddaji.
V Monoštru se je na 49. mednarodni likovni koloniji mladih zbralo 15 rojakov iz Slovenije, Avstrije, Italije in Porabja. Kot je Silvi Eöry povedala sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoleta Vajda so letos mladi svojo kreativnost izražali nekoliko drugače. Skupaj z mentoricama so namreč delali gibljive skulpture in lutke iz blaga.
»Kot sem videla tudi sama, gre za novost izražanja otroške kreativnosti. Sami si zamislijo, kaj bodo naredili in kako, tudi šivali so, nekateri celo prvič v življenju, in mislim, da je to koristno za njih.«
Pridružimo se predstavnikom slovenskih kmetijskih organizacij iz sosednjih držav, povezanih v koordinacijo Agraslomak. Na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni pristojne predstavnike Slovenije tradicionalno opozorijo na svoje težave. Kako je letos s kmetijstvom rojakov v zamejstvu?
Prisluhnite oddaji!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
54. študijski dnevi Draga na Opčinah, 110-let delovanja SPD Kočna iz Sveč na avstrijskem Koroškem, druženje mladih umetnikov v Monoštru, težave slovenskih kmetovalcev v sosednjih državah
Na Opčinah pri Trstu so se udeleženci 54. Drage osredotočili na vprašanja jezika in identitete danes. Časi so se namreč spremenili, ugotavlja Sergij Pahor, predsednik društva slovenski izobražencev, ki pripravlja študijske dneve, in opozarja na še vedno neuresničene določbe zaščitne zakonodaje. Še vedno čakajo na vrnitev Narodnega doma v Trstu in Trgovskega doma v Gorici, na zajamčeno politično zastopstvo in stalno delujoče skupno omizje državnih institucij in predstavnikom slovenske manjšine, pravi:
»Imamo še veliko nerešenih problemov in ti se zrcalijo v vprašanju pripadnosti. Identiteta je bila zagotovljena tistim starim rodovom, ki so doživeli fašizem in so zaradi reakcije do fašizma bili Slovenci.«
Danes fašizma ni več, je prepričan Sergij Pahor, v Italiji je sicer demokracija, vendar za slovensko narodno skupnost ne velja v celoti.
»Zato se identiteta počasi izgublja, se spreminja. Zato moramo o tem razmišljati, da ne bi izgubili z jezikom tudi identitet.«
Dne 29. avgusta 1909 je Gregor Pak sklical shod z namenom, da se ustanovi gori imenovano društvo. Shod se je vršil pri Adamu in je bil zelo dobro obiskan. Ko je sklicatelj shod otvoril, je podal po kratkem pozdravu besedo dr. Arnejcu. Govornik je v šaljivo resnem govoru poudarjal potrebo izobrazbe in bodril ljudstvo, naj se vsi mladi in odraščeni vpišejo v društvo.
110 let pozneje je bilo v središču Sveč resnično svečano. Sredi vasi je stalo ogrodje Krznarjeve domačije, kjer je bilo ustanovljeno društvo. Panoji nameščeni v okenskih okvirjih pa so obiskovalce opozarjali na nekatere ključne dogodke v bogati zgodovini društva. Ogrodje so postavili člani Mlade Kočne, neformalnega mladinskega odseka društva.
V obnovljenem Colnarjevem poslopju je potekal kulturni program, na katerem so nastopili mednarodno uveljavljeni glasbeniki, povezani s Svečami, ter domači mešani cerkveni zbor.
SPD Kočna, ki je v zadnjih letih znana predvsem po slikarskem tednu, ki ga pripravljajo v Vrbnikovi domačiji, kjer je galerija Franca Goršeta in park z njegovimi doprsnimi kipi pomembnih koroških slovenskih kulturnikov in kulturnic.
Društvo je že od začetkov namenjeno izobraževanju, pojasnjuje predsednica Alenka Weber.
»Morda tudi zato, ker so se ustanovitelji zelo močno zavedali, kako pomembna je slovenska beseda, da se jo goji in prenese na prihodnje rodove, kar se je odražalo že v samem imenu Slovensko krščansko izobraževalno društvo.«
To je eno glavnih vodil tudi danes, ko je slovensko besedo slišati vedno manj, dodaja predsednica društva, ki se opira na krepko jedro dejavnih članov društva, med katerimi so tudi mladi člani.
Društvo Kočna je imelo že kmalu po ustanovitvi knjižnico, desetletja je deloval moški pevski zbor, nekaj časa tudi tamburaška skupina. Že kmalu so postavili oder in na njem uprizarjali gledališke predstave. In deli tega odra, shranjenega v eni od kleti, skupaj z zaveso iz leta 1909 je vnovič postavljen v obnovljenem Colnarjevem poslopju. Prvič so na njem nastopili sveški mednarodno uveljavljeni glasbeniki – Bernarda Fink Inzko, Velentina Fink Inzko in Markus Fink, Tonč Feinig in Nada Tavčar, študentka petja in medicine v Ljubljani.
Več o praznovanju pomembnega jubileja v Svečah lahko slišite v tokratni oddaji.
V Monoštru se je na 49. mednarodni likovni koloniji mladih zbralo 15 rojakov iz Slovenije, Avstrije, Italije in Porabja. Kot je Silvi Eöry povedala sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoleta Vajda so letos mladi svojo kreativnost izražali nekoliko drugače. Skupaj z mentoricama so namreč delali gibljive skulpture in lutke iz blaga.
»Kot sem videla tudi sama, gre za novost izražanja otroške kreativnosti. Sami si zamislijo, kaj bodo naredili in kako, tudi šivali so, nekateri celo prvič v življenju, in mislim, da je to koristno za njih.«
Pridružimo se predstavnikom slovenskih kmetijskih organizacij iz sosednjih držav, povezanih v koordinacijo Agraslomak. Na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni pristojne predstavnike Slovenije tradicionalno opozorijo na svoje težave. Kako je letos s kmetijstvom rojakov v zamejstvu?
Prisluhnite oddaji!
Kako prešerno je bilo ob Prešernovem dnevu v Zagrebu in Monoštru, kaj so pripravili v Gradcu? Gostimo tenorista, skladatelja in glasbenega pedagoga Gabriela Lipuša, vsestranskega ustvarjalca, ki je pred 20 leti ustanovil svoje glasbeno gledališče. Kako doživlja skupni kulturni prostor in odnos politike do njega? V Trstu pa se ustavimo v slovenskem knjižnem središču, ki deluje že dve leti in pol. Kako njegovo vlogo ocenjujejo pri Založništvu tržaškega tiska in Založbi Mladika, nas zanima v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija o splošnem položaju mladih v slovenskem zamejstvu. Pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo Štefana Merkača, kandidata Zelenih, ki kljub četrtemu mestu na listi verjame v uspeh. Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle, da je italijanski parlament z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo. Predstavljamo pa tudi Mura Raba Tour, še en čezmejni turistični projekt, ki bo približal Porabje in spodbudil njegov razvoj.
V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Ali čuti napetosti med državama, sprašujemo Barbaro Antolić Vupora, predstavnico slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji. Kako pa je v Istri in Kvarnerju? Predstavljamo slikarko Julijano Kocanović Grubić. rojakinjo iz Pulja, dolgoletno profesorico na srednji šoli za oblikovanje, ki je svoja dela razstavila pri rojakih na Reki. Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga Tito in tovariši je postala uspešnica. Na Radišah pri Celovcu se pogovarjamo z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo, in preverjamo, kakšne cilje so si za letos zadali pri Zvezi Slovencev na Madžarskem.
Vprašanje slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu je bilo v ospredju tudi na tretjem delovnem omizju Slovenije in Furlanije Julijske krajine, zadnjem v tem mandatu, lahko slišite v tokrtani oddaji. Gostimo koroško Slovenka Lenčko Kupper, dobitnico letošnje Tischlerjeve nagrade. S svojimi pesmicami je polepšala otroštvo številnim generacijam in to ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi v Sloveniji in med rojaki po svetu. S Klaro Fodor, predsednico slovenskih porabskih upokojencev, se pogovarjamo tudi o mladih, ki jih je težko privabiti. Na Reki pa preverjamo, kakšno je zanimanje za »Piranski zaliv«, gledališki abonma, ki je povezal Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane in HNK Ivana Zajca z Reke. Njegovo geslo je: »Kjer se politika ne more zediniti, posreduje umetnost.« Kako uspešna je umetnost? Prisluhnite oddaji Sotočja
Na avstrijskem Koroškem se začenja kampanja pred deželnimi volitvami, ki bodo v začetku marca. Enotna lista, stranka, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence, na volitvah ne bo sodelovala. Kaj to pomeni, nas zanima v tokratni oddaji. Stranka Slovenska skupnost pa ne bo predlagala svojih kandidatov za volitve v italijanski parlament. Možnosti za izvolitev predstavnika Slovencev so namreč zelo skromne, je prepričan tajnik stranke Igor Gabrovec, zelo kritičen do novega volilnega zakona. Z doktorico Marto Verginella se pogovarjamo o Slovenki, prvem ženskem časopisu, ki je leta 1897 začel izhajati v Trstu. Z bibliobusom koprske knjižnice se odpravimo k rojakom v hrvaški Istri in se pridružimo pohodnikom na Poti po dolinah in bregovih, ki povezuje Goričko in Porabje.
Kako vse bolj napete odnose med Slovenijo in Hrvaško občutijo rojaki na Hrvaškem, se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pred rojaki v sosednjih državah je letos precej izzivov, tudi volilnih. Slovenci na Madžarskem se tako že pripravljajo na volitve svojega zagovornika v madžarskem parlamentu. Kaj pa si v letu, ko bodo na avstrijskem Koroškem imeli deželne volitve, obeta vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Mitja Rovšek, koroški Slovenec mlajše generacije? Ustavimo pa se tudi v Čedadu na tradicionalnem dnevu emigranta.
Prvo druženje z rojaki iz sosednjih držav v novem letu prinaša radoživ koncert skupine Blek Panters iz Doberdoba. Pop-rock skupina, ki poje v domačem narečju, je marca 2017 izdala svoj tretji album z naslovom Kenebek in ga predstavila kar na treh koncertih v Gorici. Uspešno leto so sklenili še s koncertom v tržaškem Kulturnem domu. Stare uspešnice skupine, dobro znane med rojaki na Goriškem, so se na koncertu prepletale z novimi skladbami. Zgodbo pa je krojil junak in nosilni lik novega albuma - Kenebek. Blek Panters, ki svoje nastope popestrijo z razposajenimi skeči, so navdušili občinstvo v Gorici. Prisluhnite posnetku koncerta!
»I'll be home for Christmas« je koroška slovenska skladateljica, pevka in igralka Katarina Hartmann naslovila božični koncert decembra leta 2012. Na odru Casineuma v Vrbi na Koroškem so se ji pridružili mednarodno uveljavljeni glasbeniki in pevke, sestre iz skupine Hartmann'ce, mladinski zbor Slovenske gimnazije iz Celovca in godalni orkester Promlád, slovenske glasbene šole na Koroškem. Ponovitev koncerta Katarine Hartmann je tudi poklon Milki Hartman, znani koroški slovenski pesnici. V letu 2017 je minilo 115 let od njenega rojstva in 20 let od smrti, z več koncerti pa so se je spomnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem.
Kaj prinaša akcijski načrt, ki ga ob izteku mandata pripravlja komisija RTV Slovenija za programske vsebine, povezane s Slovenci v sosednjih državah? Kaj pomeni kriza finančnega holdinga KB 1909 za slovensko manjšino v FJK? Ustavimo se v Miljah, kjer so Slovenci z vpisom v občinski statut dobili nov zagon, in v Monoštru na sprejemu pri generalnem konzulu Borisu JesihU. Potegnemo črto pod Slovenske dneve, ki jih je v Celovcu pripravil študentski klub. Kako pa so študenti zadovoljni z novo črno-modro avstrijsko vlado? Z učiteljico slovenščine v Gorskem kotarju Mirjano Žagar pa tudi o njeni ljubezni do slovenske kulture in o mladih, ki ne najdejo svojega mesta v slovenskih društvih.
Kaj vladi sporočajo rojaki, člani novoimenovanega sveta vlade za Slovence v zamejstvu? Razmere so vse boljše, razen na Hrvaškem, kjer se nerešena vprašanja med državam odražajo tudi pri statusu tam živečih Slovencev. Kakšne pa so razmere v Avstriji pred oblikovanjem nove vladne koalicije? O tem z vodjo sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Bernardom Sadovnikom. Z nominiranko za literarno nagradi Mira, tržaško Slovenko Vesno Guštin se pogovarjamo o prehranjevalnih navadah, običajih in receptih tržaškega podeželja. Z etnologinjo Jelko Pšajd pa o smrtnih šegah in pogrebnih praksah v Pomurju in Porabju, kjer zanimivi epitafi na nagrobnikih v domačem narečju pripovedujejo življenjske zgodbe ljudi.
Med Slovenci v sosednjih državah je vedno aktualna skrb za materni jezik in njegova narečja. Rojaki iz Videmske pokrajine ugotavljajo, da se je njihov položaj izboljšal, toda dežela bi lahko, pravijo, naredila več prav na področju narečij. V Porabju preverjamo, kako deluje slovenska vzorčna kmetija, ki postaja vzorčen primer za podobne projekte drugod po zamejstvu. S koroškim Slovencem mlajše generacije, glasbenikom Nikolajem Grilcem oziroma Nikolajem Efendijem predstavljamo njegov najnovejši projekt, ki pripoveduje o mestu, ki jim je vzelo ogenj. Glasbenikov drugi samostojni album z naslovom Temper spremlja knjiga – gledališka drama -, za katero upa, da bo kmalu dočakala uprizoritev. Pridružimo pa se tudi rojakom v Zagrebu na njihovem tradicionalnem alpinističnem večeru.
Predstavništvo slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini potrebuje spremembe, ugotavljata raziskovalki iz Trsta Sara Brezigar in Zaira Vidau. Kakšne naj bi bile te spremembe in kako je dejansko z zaščito slovenske skupnosti v Italiji, nas zanima v tokratni oddaji. Slišite lahko, kako so s svojim položajem zadovoljni porabski Slovenci in prekmurski Madžari, kaj si želijo in kaj si lahko obetajo. Ustavili smo se na slovenskem knjižnem sejmu, ki je v fokus postavil tudi koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša in gostimo reško slikarko Ludmilo Ličen, ki se na 26. samostojni razstavi predstavlja s skicami in oljnimi slikami »morčičev«, simbolom mesta Reka.
Slovesno praznovanje 70-letnice neprekinjenega delovanja kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke ponuja priložnost za pogled tako v pestro zgodovino kot v prihodnost. Ustavimo se v Poreču, kjer je SKD Oljka ob 10-letnico delovanja kočno dobilo svoje prostore. Z uglednim tržaškim novinarjem Sašo Rudolfom se pogovarjamo o njegovem očetu Ivanu Rudolfu in o slovenščini, ki jim, pravi, pomeni vse. Gostimo literatko in prevajalko iz Téšinje v Rožu Ivano Kampuš, ki nas z zbirko kratkih zgodb vabi na polet v svoj svet, poln vere v dobro in optimizma. Pridružimo pa se tudi rojakom v Monoštru, ki so slovesno zaznamovali 10-letnico maševanja v slovenskem jeziku.
V Rimu sta se zunanja ministra Slovenije in Italije med drugim pogovarjala, kako zagotoviti slovenski skupnosti, da bo tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Kaj sta se dogovorila, lahko slišite v tokratni oddaji. Pod geslom »Govorim svoj jezik« je v Porabju potekalo 4. srečanje pobude Slovenščina v družini. Za slovenščino skrbijo tudi zamejski športni klubi. Eden takšnih je Koš iz Celovca, največji košarkarski klub na avstrijskem Koroškem, ki praznuje 20-letnico delovanja. Na Reki pa je vse bliže praznovanje 70-letnice Slovenskega doma Bazovica. Zato v tokratni oddaji gostimo Božo in Jožeta Grlico, v društvu dejavna že več kot pol stoletja.
Kaj je prinesel sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, podpisan pred 25 leti? Kakšne težave rojakom na Tržaškem povzroča pretirana birokracija na področju kmetijstva? Odgovore lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Gostimo Sarah in Tanjo Rogaunig, avtorici dokumentarnega filma z naslovom Babi, povej. Novinarki v raziskujeta, kako so se rojaki na avstrijskem Koroškem v začetku 20. stoletja soočali s dejstvom, da je slovenščina postala politična tema. Posvetimo pa se tudi pestremu kulturnemu dogajanju med rojaki v hrvaški Istri. Prisluhnite!
Prvi italijanski parlamentarec slovenskega rodu, senator Darko Bratina je bil tudi prvopodpisani pod predlog zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost. O njegovih vizijah, aktualnih tudi danes, podrobneje v tokratni oddaji. Povabimo vas v Šentjakob na avstrijskem Koroškem, na multimedijski koncert ženskega pevskega zbora Rož »Shiva šiva«. Posvečen je pesmim o in ob delu, ki jih danes le še redko slišimo. V taktu globalne glasbe mora namreč danes tudi človek funkcionirati kot stroj. V Matuljih se pridružimo rojakom na njihovem prvem organiziranem srečanju in se v Andovcih na vražji poti pridružimo vsem, ki se ne bojijo porabskih čarovnic in drugih nenavadnih likov.
Po parlamentarnih volitvah v Avstriji bomo z novinarjem celovškega tednika Novice Jankom Kulmeschem pokomentirali izide volitev ter skušali oceniti, kaj rezultati pomenijo za koroške Slovence. Ustavili se bomo v Reziji, kjer so odprli nov kulturno-muzejski center na Solbici, posvečen rezijanskemu pravljičarstvu. Obudili bomo še nekaj spominov na dogajanje pred četrt stoletja, ko je bila ustanovljena krovna Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pridružili se bomo tudi rojakom v Budimpešti, ki praznujejo 27-letnico delovanja svojega društva, in se odpravili na Gornji Senik, kjer so odkrili doprsni kip Avgusta Pavla. Več pa boste lahko slišali tudi o mednarodni likovni koloniji mladih, ki že 47 let povezuje mlade umetnike iz štirih držav.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem obeležuje 25-letnico delovanja. Kakšni so njeni načrti v manjšinam ne ravno naklonjenih časih in kako zagotoviti, da bo njihov glas dejansko slišen tudi v hrvaškem saboru, nas zanima v tokratni oddaji. V Umagu PA so na tamkajšnji osnovni šoli, na pobudo slovenskega kulturnega društva Ajda, začeli s poukom slovenščine. Zanimanje je, pravijo, veliko. O sožitju in spravi na avstrijskem Koroškem, 97 let po plebiscitu, se pogovarjamo s predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom, enim od pobudnikov skupne spominske slovesnosti v Velikovcu. Ustavimo se v Trstu, kjer so na 49. Barkovljanki dejavno sodelovali tudi rojaki iz Furlanije Julijske krajine. Spoznate pa lahko tudi učitelja slovenskega jezika v Monoštru, Madžara Norberta Gerenčerja, ki je prepričan, da se človek z veseljem ukvarja s stvarmi, ki so mu blizu srca. In njemu je blizu slovenščina. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu?Vprašanje je spet aktualno. Italijanski parlament je namreč vnovič začel razpravo o novi volilni zakonodaji. So obeti tokrat boljši? Preverjamo, kaj je dejansko prinesla združitev dveh koroških bank v Posojilnico Bank. Po zaprtju dveh tretjin poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, prepričan, da bodo morale organizacije koroških Slovencev strniti vrste. Na Reki se pridružimo mladinskim slovenskim zamejskim organizacijam, ki so razpravljale o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij. Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo.
Kaj prinaša lani sprejeta reforma splošnega šolstva v Avstriji in kako predvolilni čas vpliva na uveljavitev načrtovanih sprememb, se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu, ki ga tudi čakajo spremembe. Raziskujemo, zakaj je v Kanalski dolini skoraj 300 otrok ostalo brez pouka slovenščine. Gostimo Andrejo Korpič, Prekmurko, ki bo rojakom v Porabju pomagala pri organizaciji kulturnih dogodkov in povezovanju s Slovenijo. Predstavljamo pa tudi pred 120 leti rojenega rojaka Janka Ambroža Testena, frančiškana, slikarja samouka, ki mu pravijo tudi hrvaški Chagall.
Neveljaven email naslov
