Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Narodni dom v Trstu vrnjen Slovencem

13.07.2020


O nekdanjem simbolu Slovencev v Italiji in njegovi prihodnosti razmišljajo nekdanji senator Stojan Spetič, pisatelj Marij Čuk, predsednica društva mladih Neža Kravos in profesor zgodovine in filozofije Jernej Šček

"Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata, da gre lastnina v roke lastniku, to je Slovencem v Trstu in s tem simbolno celotnemu slovenskemu narodu. "

Tako o vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem pravi pisatelj Marij Čuk. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu simbočlno vrača v roke narodne skupnosti.

Vračanje Narodnih domov določa zaščitni zakon za Slovence v Italiji, sprejet pred skoraj 20 leti? Kako se je to vprašanje znašlo v samem zakonu? Kot se spominja nekdanji senator Stojan Spetič, ki je pri pripravi zaščitnega zakona sodeloval kot vladni svetovalec za manjšinska vprašanja, ima zasluge za to poslanec Oljke Maselli, luteranski pastor iz Toscane, zelo občutljiv za probleme pravičnosti.

"Prepričan je bil, da bi moral zaščitni zakon poleg pravic vsebovati tudi nekaj materialnega, po eni strani državno podporo, po drugi pa reševanje problema sedežev manjšine. Naletel je na zelo veliko nasprotovanje in verjetno, ker je bil zelo trmast, je dosegel, da je v zakon prišel tudi člen o vračanju."

Stojan Spetič in drugi naši sogovorniki so prepričani, da bo Narodni dom v Trstu in njegovo vzdrževanje pomenilo veliko gospodarsko in finančno breme za slovensko narodno skupnost, ko bo čez kakšno desetletje dejansko dobila dom v svoje roke.

"Želim si, da bi bil ta dom res stičišče kultur in najrazličnejših dejavnosti, kar pomeni, da bo tam zahajala mladina, da bo tam glasbena šola, restavracija, kavarna, terasa in seveda Narodna in študijska knjižnica...  Da bo dom vnovič postal izložba slovenske kulture pred italijanskim svetom, kot je bil nekoč. Ne trdnjava, kar je nekoč bil, trdnjav ne rabimo, potrebujemo pa odprta vrata in odprte misli."

Svoje prostore si v Narodnem domu želijo tudi člani društva mladih - DM+, pravi predsednica Neža Kravos.

"Želim si, da bi bili prostori polni, da bi človek stopil vanj in začutil, da se nekaj dogaja. Da bi radi zahajali vanj."

Vračanje Narodnega doma v Trstu, simobola slovenske navzočnosti, mladi doživljajo različno, nekateri bolj drugi manj čustveno, vse pa, upa Neža Kravos, združuje pogled v prihodnost, čeprav se je treba zavedati preteklosti.

"Vrnitev stavbe je tudi neko tako tiho priznanje vseh grozot, ki so se dogajale naši skupnosti. Prav v času, ki ga živimo, se moramo zavedati, kako pomembna je strpnost, še toliko bolj, ker se lahko to zelo hitro ponovi. Biti moramo previdni in se učiti iz preteklosti, ne smemo pa se naslanjati na stare zamere."

Profesor zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernej Šček ni prepričan, kakšna bo slovenska narodna skupnost, ko bo Narodni dom tudi konkretno dobila v svojo last. Postopki bodo namreč še dolgo trajali. Prav spomin in njegova nadgradnja v zagodovinski spomin pa je za njih temeljna državljanska in identitetna vsebina, ki jih legitimno utemeljuje na nekem prostoru.

"Za manjšinca ni nič samoumevno, še najmanj identiteta. Torej je treba to malho polniti z vsebinami, ki ti pomagajo odgovoriti na vprašanje, kdo sem jaz."

Zaradi združitve obeleževanja 100. obletnice požiga in vrnitve Narodnega doma Slovencem ter predsedniškega obiska obeh Bazovič praznovanje ni tako veličastno, kot bi moralo biti, pravi Jernej Šček, prepričan, da gre pri tem za kupčijo, od katere bosta največ imela Ljubljana in Rim.

"Nekdo brklja s spominom in zgodovino na račun gospodarskih interesov. Bolj kot zgodovina kulture, kultura spomina se tu uvaja kultura pozabe."

Tej pa sa lahko uprete tudi s poslušanjem tokratne oddaje Sotočja.

 


Sotočja

876 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Narodni dom v Trstu vrnjen Slovencem

13.07.2020


O nekdanjem simbolu Slovencev v Italiji in njegovi prihodnosti razmišljajo nekdanji senator Stojan Spetič, pisatelj Marij Čuk, predsednica društva mladih Neža Kravos in profesor zgodovine in filozofije Jernej Šček

"Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata, da gre lastnina v roke lastniku, to je Slovencem v Trstu in s tem simbolno celotnemu slovenskemu narodu. "

Tako o vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem pravi pisatelj Marij Čuk. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu simbočlno vrača v roke narodne skupnosti.

Vračanje Narodnih domov določa zaščitni zakon za Slovence v Italiji, sprejet pred skoraj 20 leti? Kako se je to vprašanje znašlo v samem zakonu? Kot se spominja nekdanji senator Stojan Spetič, ki je pri pripravi zaščitnega zakona sodeloval kot vladni svetovalec za manjšinska vprašanja, ima zasluge za to poslanec Oljke Maselli, luteranski pastor iz Toscane, zelo občutljiv za probleme pravičnosti.

"Prepričan je bil, da bi moral zaščitni zakon poleg pravic vsebovati tudi nekaj materialnega, po eni strani državno podporo, po drugi pa reševanje problema sedežev manjšine. Naletel je na zelo veliko nasprotovanje in verjetno, ker je bil zelo trmast, je dosegel, da je v zakon prišel tudi člen o vračanju."

Stojan Spetič in drugi naši sogovorniki so prepričani, da bo Narodni dom v Trstu in njegovo vzdrževanje pomenilo veliko gospodarsko in finančno breme za slovensko narodno skupnost, ko bo čez kakšno desetletje dejansko dobila dom v svoje roke.

"Želim si, da bi bil ta dom res stičišče kultur in najrazličnejših dejavnosti, kar pomeni, da bo tam zahajala mladina, da bo tam glasbena šola, restavracija, kavarna, terasa in seveda Narodna in študijska knjižnica...  Da bo dom vnovič postal izložba slovenske kulture pred italijanskim svetom, kot je bil nekoč. Ne trdnjava, kar je nekoč bil, trdnjav ne rabimo, potrebujemo pa odprta vrata in odprte misli."

Svoje prostore si v Narodnem domu želijo tudi člani društva mladih - DM+, pravi predsednica Neža Kravos.

"Želim si, da bi bili prostori polni, da bi človek stopil vanj in začutil, da se nekaj dogaja. Da bi radi zahajali vanj."

Vračanje Narodnega doma v Trstu, simobola slovenske navzočnosti, mladi doživljajo različno, nekateri bolj drugi manj čustveno, vse pa, upa Neža Kravos, združuje pogled v prihodnost, čeprav se je treba zavedati preteklosti.

"Vrnitev stavbe je tudi neko tako tiho priznanje vseh grozot, ki so se dogajale naši skupnosti. Prav v času, ki ga živimo, se moramo zavedati, kako pomembna je strpnost, še toliko bolj, ker se lahko to zelo hitro ponovi. Biti moramo previdni in se učiti iz preteklosti, ne smemo pa se naslanjati na stare zamere."

Profesor zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernej Šček ni prepričan, kakšna bo slovenska narodna skupnost, ko bo Narodni dom tudi konkretno dobila v svojo last. Postopki bodo namreč še dolgo trajali. Prav spomin in njegova nadgradnja v zagodovinski spomin pa je za njih temeljna državljanska in identitetna vsebina, ki jih legitimno utemeljuje na nekem prostoru.

"Za manjšinca ni nič samoumevno, še najmanj identiteta. Torej je treba to malho polniti z vsebinami, ki ti pomagajo odgovoriti na vprašanje, kdo sem jaz."

Zaradi združitve obeleževanja 100. obletnice požiga in vrnitve Narodnega doma Slovencem ter predsedniškega obiska obeh Bazovič praznovanje ni tako veličastno, kot bi moralo biti, pravi Jernej Šček, prepričan, da gre pri tem za kupčijo, od katere bosta največ imela Ljubljana in Rim.

"Nekdo brklja s spominom in zgodovino na račun gospodarskih interesov. Bolj kot zgodovina kulture, kultura spomina se tu uvaja kultura pozabe."

Tej pa sa lahko uprete tudi s poslušanjem tokratne oddaje Sotočja.

 


08.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


09.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


09.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


01.10.2018

Sotočja 1. 10. 2018

Osrednji tednik koroških Slovencev Novice ne bo več tednik. Zaradi finančnih težav bo v prihodnje izhajal vsakih 14 dni. Je to začetek konca? Kaj se dogaja z Novicami in kakšne so možne rešitve, nas zanima v tokratni oddaji. Pridružimo se pevkam in pevcem, ki bodo v Ljubljani in Trstu nastopili na koncertu slovanske sakralne glasbe. V združenem zboru rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta je tudi 17 pevcev iz Furlanije Julijske krajine. V Zagrebu preverjamo, kako pestra bo jesen v tamkajšnjem Slovenskem domu. V Števanovcih pa si ogledamo premiero Dohtarke, nove predstave Veselih pajdašev.


24.09.2018

Sotočja 24.9.2018

Novo šolsko leto tudi rojakom v sosednjih državah prinaša številne izzive. Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in ali se obetajo kakšne spremembe? Preverjamo, kaj prinaša razvojni program slovenskega Porabja in gostimo predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev Janeza Stergarja, zaslužnega, da je Ljubljana dobila park Ángele Piskernik. Ena prvih slovenskih univerzitetno izobraženih žena, naravoslovka in pedagoginja ter mednarodna priznana varuhinja narave je bila, kljub svoji pomembni vlogi, v Sloveniji prezrta. Zakaj? Nekaj minut namenjamo tudi poeziji. Reška rojakinja Marije Šenk je namreč izdala svojo 8. pesniško zbirko.


17.09.2018

Sotočja 17. 9. 2018

Z Vesno Teršelič, direktorico Documente, organizacije za soočanje s preteklostjo, in enim vodilnih mirovniških imen na Hrvaškem, o soočanju z aktualnim dogajanjem na Hrvaškem in širše v Evropi. Ustavimo se v Podkloštru v Ziljski dolini, kjer je koroška konsenzna skupina v spomin na konec prve svetovne vojne pripravila Veliko srečanje kultur. Na prijateljskem in mirovnem srečanju so nastopile kulturne skupine iz Avstrije, Slovenije in Italije. Kakšno je njihovo sporočilo? O mladih zamejskih kulturnih delavcih in izobraževalnem tečaju, ki so ga zanje pripravili v Kanalski dolini, se pogovarjamo s tržaško Slovenko Nežo Kravos in se v Porabju pridružimo upokojencem, ki se ukvarjajo z rokodelstvom.


10.09.2018

Sotočja 10.09.2018

Ustavimo se na Bazovici pri Trstu, kjer so se tradicionalno poklonili »bazoviškim junakom«, štirim rojakom, zaradi upora proti fašizmu ubitim leta 1930. Koroška slovenska režiserka Milena Olip se je s filmom »Sine Legibus – Po poteh 1976” poklonila štirim Selanom, ki so ukradli glasovalno skrinjico in zažgali lističe ter tako skušali preprečiti preštevanje slovenske manjšine v Avstriji. O epilogu te zgodbe, s katero je družinsko povezana tudi sama režiserka, več v tokratni oddaji. Na Reki se pogovarjamo z mirovno aktivistko Vesno Trešelič, direktorico Documente, hrvaške organizacije za soočanje s preteklostjo, in soorganizatorko mednarodnega tabora mladih »Kraji žrtev, kraji storilcev«. Udeleženci iz 12 držav so v štirih dneh med drugim obiskali Vukovar, Jasenovac in Goli otok. Ob začetku šolskega leta pa se pridružimo mladi rojakom na obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šolah. Prisluhnite!


03.09.2018

Sotočja 3.9.2018

Kmetijske organizacije Slovencev iz sosednjih držav imajo pomembno vlogo povezovalca narodne skupnosti. Kako pa je z mladimi na kmetijah? V oddaji se tokrat ustavimo tudi na Opčinah, kjer je društvo slovenskih izobražencev v Trstu letos poskrbelo za 53. študijske dneve Draga. V Ankaranu, na tradicionalnih gledaliških in lutkovnih delavnicah Krščanske kulturne zveze iz Celovca, je letos svoje predstave pripravljalo 13 skupin in sodeč po videnem in slišanem se koroškim Slovencem obeta pestra gledališka jesen. Nekaj minut bomo vnovič posvetili tudi športu in preverili, kaj za to jesen rojaki z Reke pripravljajo v Slovenskem domu Bazovica.


27.08.2018

Sotočja 27.8.2018

Z Borisom Pahorjem praznujemo njegov 105.rojstni dan in se pridružimo udeležencem jubilejne 50. Kraške ohceti, največje slovenske etnografske prireditve v Italiji. Z Ines Stupica se pogovarjamo o vključevanju v organizacije koroških Slovencev, spremembah v zadnjih letih, pa tudi o gospodarskem svetovanju in priložnostih, ki se ponujajo podjetjem z obeh strani meje. O podjetništvu spregovori tudi rojak z Reke Dalibor Udovič, ki zaposluje 70 delavcev, njegovo podjetje pa ima poslovalnice na Reki, v Samoborju, Ljubljani, Ilirski Bistrici, Beogradu, Banjaluki in Prištini. Ustavimo se še na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so pripravili kulinarično delavnico o peki potice. Je bila dobra? Prisluhnite!


13.08.2018

Primorska poje

Med rojake iz sosednjih držav se tokrat odpravimo s pesmijo. 50 let mineva od prve revije pevskih zborov Primorska poje, ki že od samih začetkov povezuje ljubiteljske zbore iz matične domovine s slovenskimi zbori iz sosednjih držav. Pevska revija je ena največjih in najbolj množičnih manifestacij ljubiteljske kulture v Sloveniji pa tudi v evropskem merilu. Že pol stoletja dokazuje, da je enotni kulturni prostor Slovencev vrednota, ki je čas ne more izbrisati. V Sotočjih tokrat ponujamo izbor nastopov slovenskih pevskih zborov iz sosednjih držav na letošnji pevski reviji Primorska poje. Prisluhnite!


20.08.2018

Sotočja 20.8.2018

Senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc pripoveduje o svojih prvih »rimskih« izkušnjah. Ustavimo se tudi v Reziji, kjer je rojake ob velikem šmarnu obiskal kardinal Franc Rode. Predstavimo ugotovitve SLORI-jeve raziskave med mladimi na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, ki kaže, da je pomembna vrednota med mladimi dvojezičnost. V Monoštru obiščemo že sedemnajsto mednarodno likovno kolonijo, ki jo je pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem. Na Reki pa se pogovarjamo z umetniškim fotografom, članom Slovenskega kulturnega društva Bazovica, Istogom Žoržem.


06.08.2018

SOTOČJA, 6. 8. 2018

V tokratni oddaji Sotočja boste med drugim prisluhnili reportažnemu zapisu s Svetih Višarij, kjer so se na 30. srečanju Treh Slovenij zbrali romarji iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Med pripadniki narodnih skupnosti na Hrvaškem buri duhove predlog za spremembo ustave, po katerem bi predstavniki manjšin izgubili pomembne pravice. Odziv smo poiskali pri predsednici Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem, Barbari Riman. V Monoštru so pripravili Zgodovinske dneve, v spomin na spopad med združeno krščansko vojsko, v kateri so bili tudi Slovenci, in turško vojsko, ki se je odvijal prvega avgusta leta 1664. V Posočju smo obiskali tabor slovenskih otrok, ki živijo izven meja matične države. Predstavili pa vam bomo tudi najmočnejši nogometni klub na avstrijskem Koroškem, Slovenski atletski klub. Iz njegovih vrst prihaja najbolj priljubljenega nogometaša v deželi. Kapetan Darjan Aleksič je v spletnem glasovanju Koroške nogometne zveze in časopisa Kleine Zeitung zbral največ glasov. Vabljeni v družbo rojakov iz sosednjih držav!


30.07.2018

Sotočja 30.7.2018

Gostimo profesorja doktorja Milana Bufona, tržaškega Slovenca, avtorja znanstvene monografije »Meje in obmejne skupnosti na Slovenskem«. Delo, rezultat večletne raziskave, v katero so bili vključeni tudi Slovenci v Furlaniji Julijski krajini, prinaša presenetljive ugotovitve. Odpravimo se v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer se je konec tedna končal 37. slikarski teden. Na Reki prisluhnemo mlademu kitaristu Natku Štigliču in se ustavimo pri porabskih Slovencih. Te dni sta jih obiskala mariborski nadškof Alojzij Cvikl in državni sekretar, ki je v uradu madžarskega premiera zadolžen za cerkveno in narodnostno področje. Kaj sta povedala? Prisluhnite!


23.07.2018

Sotočja 23.7.2018

Alpinist Roman Benet iz Trbiža je skupaj s soprogo Nives Meroi osvojil vseh 14 osemtisočakov. 15. je bil huda bolezen, ki jo je uspešno premagal. O alpinizmu, ki je njegov način življenja že od mladosti, in boju z boleznijo več v tokratni oddaji. Gostimo rojaka mlajše generacije iz Avstrije, Manuela Juga, politično dejavnega koroškega Slovenca, in predsednika kluba slovenskih študentov in študentk v Gradcu Aljaža Pestotnika. Pridružimo se folklorni skupini z Gornjega Senika, ki je nastopila na festivalu v Beltincih, in vas povabimo v Pulj, kjer je na ogled retrospektivna razstava del slikarja Martina Bizjaka, umetnika, ki je pomembno sooblikoval kulturno dogajanje v Istri in pustil velik pečat v tam živeči slovenski narodni skupnosti.


16.07.2018

Sotočja 16.7.2018

Začetek julija je tradicionalno v znamenju različnih šol, na katerih rojaki iz zamejstva izpopolnjujejo svoje znanje slovenskega jezika. Na že 54. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, končanem v petek, smo med drugim srečali Tamaro Peteani iz Gorice in Matijo Kralja iz Trsta, študenta in tutológa. Kdo je tutolog oziroma kaj počne, več v tokratni oddaji. Gostimo tudi študenta slavistike v Gradcu Aljaža Pestotnika in Francisko Bruner ter Miriam Galop iz Beljaka. Na Reki se pridružimo rojakom na zaključnem nastopu 2. Poletja v Bazovici, ki ga je za najmlajše pripravilo društvo EU korak. Z direktorjem in glavni urednikom Radia Monošter Franckom Mukičem pa se med drugim oziramo v prihodnost edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, ki je letos postala polnoletna. Vse več težav imajo s sogovorniki, pravi. Zakaj? Prisluhnite!


09.07.2018

Sotočja 9.7.2018

Med manjšinami na Hrvaškem skrb zbuja referendumska pobuda za spremembo volilne zakonodaje, s katero bi okrnili njihove pravice v saboru. Kaj je v ozadju, sprašujemo Vojka Obersnela, reškega župana, ki ima tudi slovenske korenine. Vodja poslov v krovnem Narodnem svetu koroških Slovencev Marko Oraže pojasnjuje, kako so potekale volitve v njihov najvišji organ ter kakšno je dejansko zanimanje mladih koroških Slovencev za sooblikovanje narodnostne politike. S pobudnico kulturnega projekta Postaja Topolovo Donatello Ruttar se pogovarjamo o letošnjem dogajanju v sicer zapuščeni beneški vasici in začetkih pred četrt stoletja. Željni pobega boste lahko kmalu obiskali tudi Andovce v Porabju. Tamkajšnje kulturno in turistično društvo namreč končuje še enega od projektov, s katerim želijo privabiti turiste. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!


02.07.2018

Sotočja 2.7.2018

Skupaj s Slovenci v sosednjih državah praznujemo 30-letnico delovanja kulturnega društva Člen 7 - Pavlova hiša, ki povezuje rojake na avstrijskem Štajerskem, in 20-letnico njihovega središča v Potrni. V Celovcu se pridružimo praznovanju ob 40-letnici delovanja slovenske glasbene šole na Koroškem, ki je v svoji zgodovini prestala več zahtevnih preizkušenj. Obudimo nekaj spominov na pol stoletja Kraške ohceti, največje kulturno etnografske prireditve Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Gostimo predsednico društva EU korak z Reke Marijano Košuta Banković, ki optimistično gleda v prihodnost in računa na nadaljnjo podporo iz Slovenije. Več stikov s Slovenijo pa si želi tudi zagovornica Slovencev na Madžarskem Erika Köleš Kiss. Zakaj?Prisluhnite!


25.06.2018

Sotočja 25.6.2018

Kako o svoji narodni pripadnosti in odnosu do Slovenije razmišljajo mladi rojaki iz zamejstva? O njihovih identitetnih opredelitvah se pogovarjamo z raziskovalcem Milanom Obidom iz Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Mlajši generaciji rojakov v Furlaniji Julijski krajini pripada novinar Andrej Marušič. Kako razmišlja o dogajanju v Italiji, Sloveniji in EU? Gostimo tolmačko in prevajalko v slovenščino Diano Jenul z Reke. Je ena redkih rojakinj na Hrvaškem, ki je, kljub temu, da ni dobila slovenskega državljanstva, ohranila pripadnost slovenski narodni skupnosti. Porabski Slovenec Akoš Dončec, ki je v prekmursko narečje prevedel Malega princa, pa tako kot mnogi njegovi vrstniki ugotavlja, da bo verjetno moral zapustiti Porabje. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


18.06.2018

Sotočja 18. 6. 2018

Pridružimo se Slovencem iz sosednjih držav in sveta na srečanju Dobrodošli doma, ki, je tokrat potekalo v Brežicah. Vodja teatra Šentjanž Martin Moschitz in glasbenik Tonč Feinig vabita na Areno18, vrhunec kulturnega dela društva in teatra Šentjanž, posvečenega združevanju dveh kultur in jezikov. S povezovanjem dveh kultur se ukvarja tudi Italijanka Irina Moira Cavaion, ki je v Kopru doktorirala iz poučevanja in učenja sosedskih jezikov. Pridružimo pa se tudi slovenskim gimnazijcem iz monoštrske gimnazije, ki so sodelovali v projektu evropskega parlamenta Zvezda ima pet krakov. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!


11.06.2018

Sotočja 11.6.2018

V Špetru, kjer že več kot 30 let deluje dvojezična osnovna šola, slovenščina v cerkvi ni zaželena. Kaj to pomeni? Prisluhnite oddaji, v kateri lahko spoznate tudi tri dejavne rojake iz Furlanije Julijske krajine, dobitnike visokih državnih priznanj. Hilarij Lavrenčič in Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«, Alessandro Svab pa je vitezu zdaj dodal še državno odlikovanje "komédnik". Tudi porabska Slovenka Irena Pavlič se lahko pohvali z visokimi državnimi odlikovanji. Zdaj je dobila še prvo priznanje »Za Slovence na Madžarskem«. S politologom dr. Karlom Hrenom se pogovarjamo o pričakovanjih koroških Slovencev po deželnih volitvah. Dotaknemo pa se tudi volitev Narodnega sveta koroških Slovencev. Kaj pa si lahko v jeseni obetajo najmlajši rojaki z Reke? O tem z vodjo programa igralnih uric v slovenščini, vzgojiteljico Laureto Španjol.


Stran 15 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov