Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Virtualnost je nova realnost

07.12.2020


Umetnost zdaj na ogled predvsem prek spleta, pouk slovenskega jezika ponekod na daljavo, drugi še vedno v šolskih klopeh

Splet je v teh nenormalnih časih postal naša vez tudi z rojaki v sosednjih državah in njihovo pestro ustvarjalnostjo. V Kulturnem domu Gorica so se tako s prvo virtualno razstavo poklonili vsestranskemu likovnemu ustvarjalcu Klavdiju Palčiču, ki je letos praznoval 80. rojstni dan.

Umetnik, ki je leta 1984 dobil nagrado Prešernovega sklada, se je ukvarjal s slikarstvom, grafiko, risbo in ilustracijami. Ustvarjal je scenografije in kostumografije za tržaško, pa tudi ljubljanska in dunajsko gledališče.

V Goriškem kulturnem domu so se mu z retrospektivnima razstavama poklonili že ob 60 in 70-letnici, tokrat pa so zaradi razmer prvič pripravili virtualno razstavo. Z njo je, je povedal Špelo Lenardič, zadovoljen.

»Gre za inovativno zadevo in naj bo tako, da je star slikar pomagal pri uvajanju novih načinov. Na Goriškem so prijatelji zelo pozorni na moje dolgoletno ustvarjanje. So stalno prisotni.«

Na razstavi je na ogled 23 slik srednjega in velikega formata, obogatili pa so jo še s predstavitvama likovne kritičarke Nelide Nemec in umetnostnega zgodovinarja Joška Vetriha.

»Zaljubljen sem v svoje delo in slika je zaradi same sebe, barv, črt .. že sama po sebi opravičilo. Temu rad dodam še druge pomene. Danes ne manjka argumentov za navezavo likovne umetnosti na mnoga vprašanja, še posebej socialna, ko gre za preživetje na tem svetu, ki postaja vedno manjši.«

Dela Klavdija Palčiča pa so na ogled tudi v bližnjem Kulturnem centru Lojzeta Bratuža, v okviru prav tako virtualne razstave Grafika Slovencev v Italiji. Predstavljena so dela 14 umetnic in umetnikov različnih generacij.

35 let in več kot 250 umetnikov

Leta 1985 je Marija Šikoronja v stari gostilni v Rožeku na avstrijskem Koroškem odprla galerijo, v kateri so svoja dela razstavljali številni ugledni, mednarodno prepoznavni likovni umetniki, tudi iz Slovenije. Bilo jih je več kot 250, pravi.

»Imela sem od 8 do 10  razstav na leto. Vse od začetka sem se skušala povezovati predvsem s Slovenijo, ker mi je bilo najpomembnejše, da tudi navzven uporabljamo slovenski jezik, ne da bi nam bilo pri tem nerodno.«

V Rožeku so tako razstavljali številni ugledni slovenski ustvarjalci; Janez Bernik, Bogdan Borčić, Jože Ciuha, Andrej Jemec, Metka Krašovec, Zoran Mušič, France Slana, Lojze Spacal, Jože Tisnikar, Klavdij Tutta… Marija Šikoronja pa priznava, da na začetku ni bilo enostavno.

»Bilo je zelo hudo, ker niti slikarji niso dobro razumeli, kaj želim. Novinarji so se čudili, kar sem želela vse dvojezično. Toda umetnost je nad vsem tem in vztrajala sem vse do danes. In to se mi zdi zelo lepo.«

V galeriji tako vsako leto potekajo umetniške delavnice in literarna branja, pri katerih ustanoviteljici pomaga sestra Ivana Kampuš, še ena znana koroška slovenska literatka.

Marija Šikoronja je ob 85-letnici znanega koroškega slovenskega umetnika Valentina Omana vnovič odkrila freske, ki jih je ta naredil v galeriji pred tremi desetletji in pol, in so bile povod, da je galerija sploh zaživela. Toda epidemija je tudi njej prekrižala načrte, čeprav ima za odprtje razstave že vse pripravljeno.

"To je velik problem ... Ne vemo, kdaj bomo lahko spet uradno odprli vrata. Pripravljen je že katalog in ko bo, bo to zelo slovesno."

Marija Šikoronja je za svoje delo dobila priznanje Naša Slovenija 2019 in sicer, kot je med drugim zapisano v utemeljitvi, za svoje uspešno in predano povezovanje in spodbujanje likovnega, literarnega, glasbenega in intelektualnega delovanja. Galerija Šikoronja je tako že davno prerasla v epicenter čezmejnega kulturnega sodelovanja.

Učence je treba motivirati za pouk slovenščine

Pouku na dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku še vedno poteka v šolskih klopeh. Učenci morajo do prihoda v samo šolo nositi maske, nato jih lahko odložijo. Ob vstop učencem izmerijo temperaturo, šola pa se nato zapre. Učiteljica asistentka Valentina Novak je prepričana, da so se v zahtevnih epidemioloških razmerah dobro znašli.

"Zdi se mi, da imajo učenci kar se da normalno šolanje in normalno sprejemajo dane razmere. Na nas v šoli ta hip covid-19 ne vpliva."

Učitelje redno testirajo, je pa to prostovoljno, dodaja sogovornica Silve Eöry. Pri prvem testiranju so odkrili eno okužbo pri učiteljici in njen razred poslali v karanteno. Drugih okužb za zdaj niso imeli. Pouk poteka normalno, tudi pouk slovenščine.

»Mi res delamo na polno. Za nami je že druga časopisna priloga Malo Porabje. Učenci so se krasno potrudili. Tam lahko preberete, kaj vse smo delali.«

Delali so res zanimive reči, od slovenskega zajtrka, gledališke predstave šestošolcev in »bučarijo«, kjer so izbirali najlepšo bučo na osnovni šoli. Napisali so zgodbe o bučah in čarovniško zabavo, na katero so povabili tudi mlajše učence.

»Imeli smo čarovniško uro na podstrešju. Učenci so sami napisali scenarij, si izmislili like iz strašnih hollywoodskih zgodb, tako smo imeli zombije in klovne. Ta projekt je bil res poseben.«

Pripravili so strašljivo čarovniško pojedino z zombijevimi prsti in njegovo krvjo. To je bil presežek in presenečenj leta, je navdušena učiteljica asistentka.

»Izrazila se je neka posebna energija sedmošolcev, ki se odlično izražajo, če imajo proste roke in nismo pri učbenikih in delovnih zvezkih.«

Dobili so nove učbenike in delovne zveze Centra za slovenščino kot drugi ali tuji jezik, ki so veliko bolje strukturirani in so jim v veliko pomoč. Prav tako pa je v veliko pomoč tudi nova sodobno opremljena učilnica za slovenski jezik, ki so jo uredili na začetku šolskega leta, z interaktivno tablo, tabličnimi računalniki in možnost opravljanja fonetičnih vaj, vsaj učenec ima svoje slušalke.

»To nam je v veliko pomoč in je tudi nagrada za učence. Na tak način se namreč jezika še raje učijo. S tabličnimi računalniki se tudi njihova motivacija in koncentracija povečata. Zelo se trudim, prav tako pa se trudijo tudi učenci. Želja je res velika.«

Z zanimanjem za učenje slovenščine je zadovoljen tudi Miroslav Gradečak, poučuje slovenski jezik na Drugi gimnaziji Varaždin, ki ga obiskuje 65 učencev ter v srednji šoli v Čakovcu, kjer je prijavljenih prav tako več kot 60 dijakov.

»Zelo sem zadovoljen z odzivom. Odličen je, še posebej zadnji dve leti. Tudi v jezikovnih šolah je veliko zanimanja za učenje slovenščine,  tako med učenci, ki želijo študirati v Sloveniji, kot pri odraslih, ki iščejo zaposlitev.«

To sta tudi glavna razloga za učenje na varaždinski Drugi gimnaziji, nekaj pa morda tudi zaradi samega profesorja, v smehu dodaja naš sogovornik, ki je, upa, dovolj zanimiv in simpatičen, da jim približa slovenski jezik.

»Veliko se ukvarjamo tudi s slovensko kulturo, pogovarjamo se o dogajanju v Sloveniji, njenih posebnostih. Po mojem mnenju ni dobro, če bi vztrajati samo na učenju slovnice. Sam se z njo najmanj ukvarjam. Prepričan sem, da se tuj jezik laže naučiš prek praktičnih tem, s katerimi se učenec laže poistoveti in tako dobi motivacijo za učenje.«

Na Drugi gimnaziji pouk slovenščine poteka po modelu C, kot jezik narodne skupnosti, 2 uri tedensko. Na srednji šoli v Čakovcu pa je slovenščina izbirni predmet, ki prav tako poteka 2 uri tedensko. V obeh primerih je ocena vpisana v spričevalo. Razlika je, da se za izbirni predmet dijaki odločijo na koncu prejšnjega šolskega leta, za učenje slovenščine kot jezika manjšine pa na začetku novega šolskega leta.

»Sam grem po prvih letnikih, jim predstavim pouk, povem za kaj gre, kaj lahko pridobijo  in če je dovolj zainteresiranih, se pouk lahko začne.«

Kaj pa je Miroslava Gradečka pritegnilo k poučevanju slovenskega jezika?

Prisluhnite oddaji!


Sotočja

859 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Virtualnost je nova realnost

07.12.2020


Umetnost zdaj na ogled predvsem prek spleta, pouk slovenskega jezika ponekod na daljavo, drugi še vedno v šolskih klopeh

Splet je v teh nenormalnih časih postal naša vez tudi z rojaki v sosednjih državah in njihovo pestro ustvarjalnostjo. V Kulturnem domu Gorica so se tako s prvo virtualno razstavo poklonili vsestranskemu likovnemu ustvarjalcu Klavdiju Palčiču, ki je letos praznoval 80. rojstni dan.

Umetnik, ki je leta 1984 dobil nagrado Prešernovega sklada, se je ukvarjal s slikarstvom, grafiko, risbo in ilustracijami. Ustvarjal je scenografije in kostumografije za tržaško, pa tudi ljubljanska in dunajsko gledališče.

V Goriškem kulturnem domu so se mu z retrospektivnima razstavama poklonili že ob 60 in 70-letnici, tokrat pa so zaradi razmer prvič pripravili virtualno razstavo. Z njo je, je povedal Špelo Lenardič, zadovoljen.

»Gre za inovativno zadevo in naj bo tako, da je star slikar pomagal pri uvajanju novih načinov. Na Goriškem so prijatelji zelo pozorni na moje dolgoletno ustvarjanje. So stalno prisotni.«

Na razstavi je na ogled 23 slik srednjega in velikega formata, obogatili pa so jo še s predstavitvama likovne kritičarke Nelide Nemec in umetnostnega zgodovinarja Joška Vetriha.

»Zaljubljen sem v svoje delo in slika je zaradi same sebe, barv, črt .. že sama po sebi opravičilo. Temu rad dodam še druge pomene. Danes ne manjka argumentov za navezavo likovne umetnosti na mnoga vprašanja, še posebej socialna, ko gre za preživetje na tem svetu, ki postaja vedno manjši.«

Dela Klavdija Palčiča pa so na ogled tudi v bližnjem Kulturnem centru Lojzeta Bratuža, v okviru prav tako virtualne razstave Grafika Slovencev v Italiji. Predstavljena so dela 14 umetnic in umetnikov različnih generacij.

35 let in več kot 250 umetnikov

Leta 1985 je Marija Šikoronja v stari gostilni v Rožeku na avstrijskem Koroškem odprla galerijo, v kateri so svoja dela razstavljali številni ugledni, mednarodno prepoznavni likovni umetniki, tudi iz Slovenije. Bilo jih je več kot 250, pravi.

»Imela sem od 8 do 10  razstav na leto. Vse od začetka sem se skušala povezovati predvsem s Slovenijo, ker mi je bilo najpomembnejše, da tudi navzven uporabljamo slovenski jezik, ne da bi nam bilo pri tem nerodno.«

V Rožeku so tako razstavljali številni ugledni slovenski ustvarjalci; Janez Bernik, Bogdan Borčić, Jože Ciuha, Andrej Jemec, Metka Krašovec, Zoran Mušič, France Slana, Lojze Spacal, Jože Tisnikar, Klavdij Tutta… Marija Šikoronja pa priznava, da na začetku ni bilo enostavno.

»Bilo je zelo hudo, ker niti slikarji niso dobro razumeli, kaj želim. Novinarji so se čudili, kar sem želela vse dvojezično. Toda umetnost je nad vsem tem in vztrajala sem vse do danes. In to se mi zdi zelo lepo.«

V galeriji tako vsako leto potekajo umetniške delavnice in literarna branja, pri katerih ustanoviteljici pomaga sestra Ivana Kampuš, še ena znana koroška slovenska literatka.

Marija Šikoronja je ob 85-letnici znanega koroškega slovenskega umetnika Valentina Omana vnovič odkrila freske, ki jih je ta naredil v galeriji pred tremi desetletji in pol, in so bile povod, da je galerija sploh zaživela. Toda epidemija je tudi njej prekrižala načrte, čeprav ima za odprtje razstave že vse pripravljeno.

"To je velik problem ... Ne vemo, kdaj bomo lahko spet uradno odprli vrata. Pripravljen je že katalog in ko bo, bo to zelo slovesno."

Marija Šikoronja je za svoje delo dobila priznanje Naša Slovenija 2019 in sicer, kot je med drugim zapisano v utemeljitvi, za svoje uspešno in predano povezovanje in spodbujanje likovnega, literarnega, glasbenega in intelektualnega delovanja. Galerija Šikoronja je tako že davno prerasla v epicenter čezmejnega kulturnega sodelovanja.

Učence je treba motivirati za pouk slovenščine

Pouku na dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku še vedno poteka v šolskih klopeh. Učenci morajo do prihoda v samo šolo nositi maske, nato jih lahko odložijo. Ob vstop učencem izmerijo temperaturo, šola pa se nato zapre. Učiteljica asistentka Valentina Novak je prepričana, da so se v zahtevnih epidemioloških razmerah dobro znašli.

"Zdi se mi, da imajo učenci kar se da normalno šolanje in normalno sprejemajo dane razmere. Na nas v šoli ta hip covid-19 ne vpliva."

Učitelje redno testirajo, je pa to prostovoljno, dodaja sogovornica Silve Eöry. Pri prvem testiranju so odkrili eno okužbo pri učiteljici in njen razred poslali v karanteno. Drugih okužb za zdaj niso imeli. Pouk poteka normalno, tudi pouk slovenščine.

»Mi res delamo na polno. Za nami je že druga časopisna priloga Malo Porabje. Učenci so se krasno potrudili. Tam lahko preberete, kaj vse smo delali.«

Delali so res zanimive reči, od slovenskega zajtrka, gledališke predstave šestošolcev in »bučarijo«, kjer so izbirali najlepšo bučo na osnovni šoli. Napisali so zgodbe o bučah in čarovniško zabavo, na katero so povabili tudi mlajše učence.

»Imeli smo čarovniško uro na podstrešju. Učenci so sami napisali scenarij, si izmislili like iz strašnih hollywoodskih zgodb, tako smo imeli zombije in klovne. Ta projekt je bil res poseben.«

Pripravili so strašljivo čarovniško pojedino z zombijevimi prsti in njegovo krvjo. To je bil presežek in presenečenj leta, je navdušena učiteljica asistentka.

»Izrazila se je neka posebna energija sedmošolcev, ki se odlično izražajo, če imajo proste roke in nismo pri učbenikih in delovnih zvezkih.«

Dobili so nove učbenike in delovne zveze Centra za slovenščino kot drugi ali tuji jezik, ki so veliko bolje strukturirani in so jim v veliko pomoč. Prav tako pa je v veliko pomoč tudi nova sodobno opremljena učilnica za slovenski jezik, ki so jo uredili na začetku šolskega leta, z interaktivno tablo, tabličnimi računalniki in možnost opravljanja fonetičnih vaj, vsaj učenec ima svoje slušalke.

»To nam je v veliko pomoč in je tudi nagrada za učence. Na tak način se namreč jezika še raje učijo. S tabličnimi računalniki se tudi njihova motivacija in koncentracija povečata. Zelo se trudim, prav tako pa se trudijo tudi učenci. Želja je res velika.«

Z zanimanjem za učenje slovenščine je zadovoljen tudi Miroslav Gradečak, poučuje slovenski jezik na Drugi gimnaziji Varaždin, ki ga obiskuje 65 učencev ter v srednji šoli v Čakovcu, kjer je prijavljenih prav tako več kot 60 dijakov.

»Zelo sem zadovoljen z odzivom. Odličen je, še posebej zadnji dve leti. Tudi v jezikovnih šolah je veliko zanimanja za učenje slovenščine,  tako med učenci, ki želijo študirati v Sloveniji, kot pri odraslih, ki iščejo zaposlitev.«

To sta tudi glavna razloga za učenje na varaždinski Drugi gimnaziji, nekaj pa morda tudi zaradi samega profesorja, v smehu dodaja naš sogovornik, ki je, upa, dovolj zanimiv in simpatičen, da jim približa slovenski jezik.

»Veliko se ukvarjamo tudi s slovensko kulturo, pogovarjamo se o dogajanju v Sloveniji, njenih posebnostih. Po mojem mnenju ni dobro, če bi vztrajati samo na učenju slovnice. Sam se z njo najmanj ukvarjam. Prepričan sem, da se tuj jezik laže naučiš prek praktičnih tem, s katerimi se učenec laže poistoveti in tako dobi motivacijo za učenje.«

Na Drugi gimnaziji pouk slovenščine poteka po modelu C, kot jezik narodne skupnosti, 2 uri tedensko. Na srednji šoli v Čakovcu pa je slovenščina izbirni predmet, ki prav tako poteka 2 uri tedensko. V obeh primerih je ocena vpisana v spričevalo. Razlika je, da se za izbirni predmet dijaki odločijo na koncu prejšnjega šolskega leta, za učenje slovenščine kot jezika manjšine pa na začetku novega šolskega leta.

»Sam grem po prvih letnikih, jim predstavim pouk, povem za kaj gre, kaj lahko pridobijo  in če je dovolj zainteresiranih, se pouk lahko začne.«

Kaj pa je Miroslava Gradečka pritegnilo k poučevanju slovenskega jezika?

Prisluhnite oddaji!


25.06.2018

Sotočja 25.6.2018

Kako o svoji narodni pripadnosti in odnosu do Slovenije razmišljajo mladi rojaki iz zamejstva? O njihovih identitetnih opredelitvah se pogovarjamo z raziskovalcem Milanom Obidom iz Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Mlajši generaciji rojakov v Furlaniji Julijski krajini pripada novinar Andrej Marušič. Kako razmišlja o dogajanju v Italiji, Sloveniji in EU? Gostimo tolmačko in prevajalko v slovenščino Diano Jenul z Reke. Je ena redkih rojakinj na Hrvaškem, ki je, kljub temu, da ni dobila slovenskega državljanstva, ohranila pripadnost slovenski narodni skupnosti. Porabski Slovenec Akoš Dončec, ki je v prekmursko narečje prevedel Malega princa, pa tako kot mnogi njegovi vrstniki ugotavlja, da bo verjetno moral zapustiti Porabje. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


18.06.2018

Sotočja 18. 6. 2018

Pridružimo se Slovencem iz sosednjih držav in sveta na srečanju Dobrodošli doma, ki, je tokrat potekalo v Brežicah. Vodja teatra Šentjanž Martin Moschitz in glasbenik Tonč Feinig vabita na Areno18, vrhunec kulturnega dela društva in teatra Šentjanž, posvečenega združevanju dveh kultur in jezikov. S povezovanjem dveh kultur se ukvarja tudi Italijanka Irina Moira Cavaion, ki je v Kopru doktorirala iz poučevanja in učenja sosedskih jezikov. Pridružimo pa se tudi slovenskim gimnazijcem iz monoštrske gimnazije, ki so sodelovali v projektu evropskega parlamenta Zvezda ima pet krakov. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!


11.06.2018

Sotočja 11.6.2018

V Špetru, kjer že več kot 30 let deluje dvojezična osnovna šola, slovenščina v cerkvi ni zaželena. Kaj to pomeni? Prisluhnite oddaji, v kateri lahko spoznate tudi tri dejavne rojake iz Furlanije Julijske krajine, dobitnike visokih državnih priznanj. Hilarij Lavrenčič in Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«, Alessandro Svab pa je vitezu zdaj dodal še državno odlikovanje "komédnik". Tudi porabska Slovenka Irena Pavlič se lahko pohvali z visokimi državnimi odlikovanji. Zdaj je dobila še prvo priznanje »Za Slovence na Madžarskem«. S politologom dr. Karlom Hrenom se pogovarjamo o pričakovanjih koroških Slovencev po deželnih volitvah. Dotaknemo pa se tudi volitev Narodnega sveta koroških Slovencev. Kaj pa si lahko v jeseni obetajo najmlajši rojaki z Reke? O tem z vodjo programa igralnih uric v slovenščini, vzgojiteljico Laureto Španjol.


05.06.2018

Sotočja 4. 6. 2018

Država in davčna uprava morata delati kot servis davkoplačevalcem, je prepričan doktor Marian Wakounig, davčni strokovnjak in regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu, gost tokratnih Sotočij. Ob razpravah o davkih in olajšavah, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, je zanimiva primerjava med davčnim sistemom v Avstriji in Sloveniji. Ustavimo se tudi v Milanu, kjer je delo kot vodja pisarne Slovenske turistične organizacije našel Aljoša Ota iz Boljunca pri Trstu. Spregovorimo o slovenskih medijih na Hrvaškem. V kakšni kondiciji so? V Monoštru pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem druženju


28.05.2018

Sotočja 28.5.2018

O pomenu goriškega kulturnega doma, sožitju med narodi v Furlaniji Julijski krajini in čezmejnem sodelovanju v pogovoru z dolgoletnim vodjem Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom, dobitnikom državnega priznanja - medalje za zasluge. Pridružimo se udeležencem prvega srečanja mreže MAJ – mladi v regiji Alpe Jadran, ki skuša povezati mlajše, podjetne rojake iz zamejstva. Gostimo Vesno Vukšinić Zmaić, novo vodjo poslovnega kluba slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov. V Porabju pa preverjamo, kako so tamkajšnji prebivalci doživljali spreminjanje slovensko-madžarske meje. Prisluhnite!


21.05.2018

Sotočja 21.5.2018

Kakšno sporočilo so Slovenci v Italiji posredovali z glasovanjem na letošnjih parlamentarnih in deležnih volitvah, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Matejo Rihter, glavno urednico cerkvenega tednika Nedelja in predsednico žirije natečaja Pisana promlad. Odziv mladih z avstrijske Koroške na natečaj pisanja v slovenskem jeziku je bil tudi letos zelo dober. Kakšna pa so bila besedila? Pridružimo se učencem gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ki so predstavili svoje kulturne dejavnosti, in se ustavimo v reški Bazovici, kjer deluje skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Prisluhnite!


14.05.2018

Sotočja 14.5.2018

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je na volilni skupščini v Zagrebu izbrala novo vodstvo. O najpomembnejših izzivih rojakov na Hrvaškem, tudi v luči aktualnega političnega dogajanja, se pogovarjamo z novoizvoljeno predsednico dr. Barbaro Riman. Gostimo tajnika Zveze koroških partizanov Andreja Moharja, predstavnika iniciative, ki je v Pliberku pripravila protest antifašistov iz regije Alpe-Jadran proti ustaškemu in nacističnemu shodu na Libúškem polju. Na izletu v Porabje se ustavimo v monoštrski baročni cerkvi in cistercijanskem samostanu, pomembnem tudi za naselitev Slovencev v 12. stoletju. Več o porabski turistični ponudbi, vse bolj zanimivi tudi za izletnike iz Slovenije, in načrtih za ustanovitev turistične agencije v tokratnih Sotočjih. Odpravimo se tudi v Padriče nad Trstom, kjer zdaj stoji slovenski čebelnjak z 10 panji kranjske sivke.


07.05.2018

Sotočja 7.5.2018

Črn scenarij, da bi slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijski krajini ostala brez svojega predstavnika v deželnem svetu, se ni uresničil. Kaj prinaša nova deželna oblast, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšen odnos do narodnih skupnosti ima avstrijska vlada. Lahko Slovenci v Avstriji računajo na višje podpore? Ustavimo se v Pliberku, kjer je dvojezičnost opazna na vsakem koraku, do sožitja pa so prišli s sodelovanjem. Več lahko slišite tudi o povezovanju slovenskih gospodarskih združenj iz Trsta in Celovca z gospodarstvom Primorsko-goranske županije in o čezmejnem projektu E-documenta Pannonica, portalu s podatki o kulturni dediščini in pomembnih ljudeh iz Prekmurja in madžarske Železne županije.


30.04.2018

Sotočja 30.4.2018

Z znanim koroškim slovenskim režiserjem Marjanom Štikarjem se odpravimo v Šentjakob v Rožu, kjer na poseben način, z ovcami, obeležujejo 80. obletnico priključitve Avstrije Tretjemu rajhu. Pa ne le to. Odkrili so zgodovinsko bombo. Ustavimo se v Rižarni, kjer so minuli teden praznovali Dan spomina na osvoboditev izpod fašizma in nacizma, in gostimo mladi rojakinji iz Italije, arhitektko Nežo Kravos in pedagoginjo Martino Šolc. Pogovarjamo se z bodoču študentko v Kopru Stino Jurkota Rebrović s Cresa in se pridružimo rojakom v Porabju, ki so se z - Občutkom za veter - priključili Slovenskim dnevom knjige. Kako? Prisluhnite!


23.04.2018

Sotočja 23.4.2018

Pred deželnimi volitvami v Furlaniji Julijski krajini preverjamo, kakšne možnosti za vstop v deželni svet imajo kandidati iz vrst slovenske narodne skupnosti, in se v Rimu pridružimo cerkvenemu zboru iz Ukev iz Kanalske doline. Z doktorjem Danijelom Wuttijem se pogovarjamo o prenosu travm med generacijami in različnih odnosih koroških Slovencev in nemško govorečih do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Več lahko slišite o pripovednem izročilu Slovencev v Porabju, pomembnem za ohranitev in razvoj tako domačega narečja kot slovenskega knjižnega jezika. Gostimo pa tudi zelo dejavno in kreativno rojakinjo iz Lovrana Emilijo Širola.


16.04.2018

Sotočja 16.4.2018

Pri porabskih Slovencih preverjamo, kako so zadovoljni z rezultati nedavnih parlamentarnih volitev in kaj si v prihodnje obetajo od vlade Viktorja Orbana? V Furlaniji Julijski krajini je slovenščina vse bolj prisotna tudi na osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom. Kaj to pomeni za tamkajšnje slovenske šole? Gostimo rojakinjo iz Pulja Majo Tatković, ki jo je radijska oddaja o manjšinah pripeljala v slovensko kulturno društvo Istra, kjer je zdaj prevzela naloge tajnice. V Pliberku prisluhnemo reviji otroških in mladinskih pevskih zborov. Z Majdo in Petrom Fister pa se spominjamo začetkov delovanja Društva slovensko avstrijskega prijateljstva ter prvih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani.


09.04.2018

Sotočja 9.4.2018

Romana Turina, v Trstu rojena filmska ustvarjalka in predavateljica, že vrsto let živi v Veliki Britaniji. Že od nekdaj je čutila posebne vezi s Slovenijo, pred nekaj leti pa je ugotovila, da ima slovenske korenine. Začelo se je raziskovanje zamolčane družinske zgodovine. Z rektorico Univerze na Reki doktorico Snježano Prijić Samaržija se pogovarjamo o lektoratu slovenskega jezika, ki bo prihodnje študijsko leto začel delovati na Reki, z direktorico razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač pa o etičnem turizmu, ki ga načrtujejo v Porabju. V Pavlovi hiši v Pótrni si ogledamo razstavo »Ko nasilje povzroča molčanje, se moramo motiti«, ki spominja in opominja na posledice Velike vojne, končane pred 100 leti. S folklorno skupino Val Resia pa praznujemo 180-letnico delovanja.


02.04.2018

Sotočja 2.4.2018

Tradicionalni koncert Koroška poje, 11. marca, v celovškem Domu glasbe je Krščanska kulturna zveza posvetila 110. obletnici rojstva Franceta Cigana. Duhovnik, glasbenik, zborovodja, pedagog in zbiralec koroški ljudskih pesmi je bil pomembna osebnost glasbenega ustvarjanja koroških Slovencev. Na letošnjem koncertu so se mu poklonili s skladbami, ki jih je napisal, zapisal ali priredil. Med drugim so nastopili mešani pevski zbor Gallus iz Celovca, ki ga je France Cigan ustanovil, in zbor nižje stopnje Slovenske gimnazije v Celovcu, za katerega je postavil temelje. Miha Vavti, vodja skupine New Times Jazz Combo, pa je posebej za koncert priredil njegovo pesem Naša mlada leta – pesem mladine. Kako? Prisluhnite koncertu!


26.03.2018

Sotočja 26.3.2018

Novoizvoljena senatorka Tatjana Rojc si je zastavila zahtevno nalogo, zagotoviti slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. Brez dogovora znotraj slovenske narodne skupnosti to ne bo mogoče. V oddaji več tudi o znamenitem tržaškem fotoreporterju Mariu Magajni, ki je ovekovečil pol stoletja življenja Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Delček njegove obsežne zapuščine je zdaj na ogled v Ljubljani. Rojakinji, Eva Lazar iz Porabja in Vera Hrga iz Splita, sta svoje življenje posvetili delu v slovenski skupnosti, tudi s poučevanjem slovenščine. Dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu pa so na Kontaktno lečo - tradicionalni dvojezični mladinski kulturni festival - vnovič povabili skupino Bališ. Kako je uspel festival in kaj načrtujejo Bališ? Prisluhnite oddaji!


19.03.2018

Sotočja 19.3.2018

Pred obiskom avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl je zunanji minister Karel Erjavec sprejel predstavnike Slovencev v Avstriji. Kaj so najbolj pereče teme, nas zanima v tokratni oddaji? O razlogih za neuspeh liste Moja Južna Koroška se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki so se prvič srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite!


12.03.2018

Tatjana Rojc povezala slovensko skupnost v Italiji

Izvolitev tržaške Slovenke Tatjane Rojc v senat je edina svetla točka volitev v Italiji, so prepričani številni rojaki v Furlaniji Julijski krajini. Da delo v opoziciji ne bo lahko, se zaveda tudi bodoča senatorka. Kakšni pa so obeti za bližajoče se deželne volitve? Spomnimo se Franceta Cigana, duhovnika, zborovodje in ene osrednjih osebnosti glasbenega življenja koroških Slovencev, ki so se mu poklonili na letošnjem koncertu Koroška poje. Zaznamujemo 40-letnico delovanja slovenske glasbene šole dežele Koroške. Sodelovanje in krepitev vezi med slovenskimi društvi na Hrvaškem je vse pomembnejše. Priložnost za to je bilo tudi gostovanje priljubljenega zbora Encijan iz Pulja pri rojakih na Reki. Knjižna zbirka Med Muro in Rabo pa krepi vezi med Slovenci iz Prekmurja in Porabja. Kako? Prisluhnite oddaji!


05.03.2018

Koroški Slovenci zadovoljni

Rezultate volitev na avstrijskem Koroškem analiziramo z novinarjem tednika Novice Jankom Kulmeschem. Z vodjo šolskega urada dežele Furlanije Julijske krajine Igorjem Giacominijem, zadolženim tudi za slovenski šolski urad, se pogovarjamo o pristojnostih urada, vpisu v slovenske šole in večjezičnem šolstvu v Kanalski dolini. Z zgodovinarjem doktorjem Aleksejem Kalcem pa se ozremo v zanimivo preteklost Trsta, ki sega v 14.stoletje. Na Reki si ogledamo predstavo Velikani z gore italijanskega dramatika Luigija Pirandellam, projekt petih manjšinskih gledališč. Ustavimo pa se tudi na Gornjem Seniku, kjer je po zimskem premoru za obiskovalce vnovič odprla vrata slovenska vzorčna kmetija. Začetek je bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!


26.02.2018

Sotočja 26.2.2018

Pred volitvami 4. marca gostimo Tatjano Rojc, kandidatko Demokratske stranke za italijanski senat, in Ano Blatnik, ki se na listi Socialdemokratske stranke poteguje za mesto v koroškem deželnem zboru. Kakšne so njune možnosti za uspeh? Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima vnovičen mandat na aprilskih volitvah tako rekoč zagotovljen. Kako pa ocenjuje doseženo v svojem prvem mandatu? Pogovarjamo se z Dajano Lukač, mlado odvetnico z Reke, ki pomaga brezdomcem, ter se ustavimo v Celovcu na gledališkem in lutkovnem festivalu Tribuna.


19.02.2018

Sotočja 19.2.2018

O »Domovinskem večeru« in volilnih priporočilih, ki jih pripravlja skupina kulturnih ustvarjalcev z avstrijske Koroške. O osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku ter očiščenju in pomlajenju skupnosti. Poklonimo se beneškemu stebru Viljemu Černu, ki je svoje življenje posvetil razvoju slovenske skupnosti v Benečiji. Več tudi o rojakih z Reke, ki z gostovanji krepijo vezi s Slovenijo, in odganjanju zime v Porabju skupaj Fašenkom in Lenko. Prisluhnite!


12.02.2018

Sotočja 12.2.2018

Kako prešerno je bilo ob Prešernovem dnevu v Zagrebu in Monoštru, kaj so pripravili v Gradcu? Gostimo tenorista, skladatelja in glasbenega pedagoga Gabriela Lipuša, vsestranskega ustvarjalca, ki je pred 20 leti ustanovil svoje glasbeno gledališče. Kako doživlja skupni kulturni prostor in odnos politike do njega? V Trstu pa se ustavimo v slovenskem knjižnem središču, ki deluje že dve leti in pol. Kako njegovo vlogo ocenjujejo pri Založništvu tržaškega tiska in Založbi Mladika, nas zanima v tokratni oddaji. Prisluhnite!


Stran 15 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov