Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekomercialni in svobodni Radio Agora dobitnik Rizzijeve nagrade, Benjamin Wakounig in Darko Šonc o 30-letnici samostojne Slovenije, Jezik na klik za lažjo javno rabo slovenščine v FJK, 20 let Bibliobusa v Porabju
Delovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo, poudarja predsednik društva Radio Agora Jani Oswald.
"Ravno neodvisno pravosodje je omogočilo delovanje Radia Agora. Poznamo razprave, ki jih imamo danes v Avstriji, še bolj pa v Sloveniji in drugih državah, zato je izredno pomembno, da krepimo stebre nadzora. Kajti vsi avtokratski in psevdodemokratični sistemi merijo ravno na institucije nadzora – neodvisno pravosodje in novinarstvo."
Na pobudo gospodarske zbornice avstrijske Koroške, mednarodnega oddelka avstrijske gospodarske zbornice in Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) se je dva dni v Sloveniji mudila delegacija 25 avstrijskih podjetnikov, zainteresiranih za sodelovanje s slovenskimi podjetji. Zanimanje za povezovanje je zelo veliko, poudarja predsednik SGZ Benjamin Wakounig. Kako pa poznavalec gospodarskih razmer v regiji ocenjuje položaj Slovenije po 30 letih?
Slovenija je naredila izjemno pot v gospodarstvu, nepričakovano dobro, meni Benjamin Wakounig.
"Dolga leta je bila, kot so temu rekli Nemci, vzorčen učenec za evropsko skupnost. Osebno pa mislim, da je to vlogo predolgo igrala in zamudila preobrat, ko so jo prehitele Poljska, Češka, Slovaška. Zakaj se je to zgodilo, ne morem oceniti. Ne glede na vse je Slovenija veliko naredila. Dobro se je razvila, ljudje so dobro izobraženi in država igra pomembno vlogo v mednarodnih povezavah."
Spomine na osamosvojitev Slovenije in Hrvaške obuja tudi predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc, ki je vrsto let vodil krovno Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem.
Ko je prvič prečkal mejo s Slovenijo in je moral policistu pokazati osebni dokument, se je počutil nelagodno, pravi v pogovoru s Tanjo Borčić Bernard. Hitro se je začela vojna in Slovenci na Hrvaškem so delili usodo drugih manjšin.
"Osamosvojitev je bila pomemben, velik dogodek, za Slovence v Zagrebu in na Hrvaškem pa tudi na neki način nenavaden. Občutki so bili lepi, toda ostali smo na drugi strani meje. Čustveno si z eno nogo v Sloveniji, z drugo pa na Hrvaškem. Morali smo se znajti. Politično pa smo iz konstitutivnega naroda čez noč postali nacionalna manjšina."
Slovenska narodna skupnost v Furlaniji - Julijski krajini je dobila nov projekt, s katerim želijo pristojni okrepiti rabo in kakovost slovenskega jezika v javni upravi in širše. Jezik na klik je rezultat večletnega dela Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik.
Slovenija in Italija imata različna upravno-pravna sistema, zato dobesedni prevodi pogosto niso ustrezna rešitev. Prevajalke deželnega centralnega urada za slovenski jezik so tako skupaj s strokovnjaki preučile oba sistema in poiskale ustrezne prevode terminov. Prevajalka Laura Sgubin v pogovoru s Špelo Lenardič navaja nekaj primerov:
"Besedna zveza 'motorizzazione civile' se je pri nas dolgo let prevajala dobesedno kot 'civilna motorizacija', kar v slovenščini ne pomeni nič. Preučile smo, kaj ta služba počne, in ugotovile, da je to pravzaprav Urad za promet. Drugi primer je 'nucleo famigliare', ki je posebnost italijanskega sistema, v bistvu pa je to izjava o vzdrževanih družinskih članih, pri nas je zelo razširjena."
Portal ponuja različna orodja; zvezek normiranih terminov, slogovni priročnik z nasveti za ustrezno rabo slovenščine v uradnih kontekstih, različne revidirane obrazce in povezave na druga jezikovna orodja in povezave. Septembra pa, obljublja vodja SLORI-ja Devan Jagodic, bo na voljo tudi aplikacija za samodejno preverjanje besedil, obljublja vodja raziskovalnega inštituta.
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota že vrsto let na različne načine sodeluje z rojaki na Madžarskem. Od leta 2000 v Porabje vsakih štirinajst dni zahaja tudi njihova potujoča knjižnica. V Slovenskem domu v Monoštru so tako pred kratkim slovesno zaznamovali 20 let porabske proge in podelili bralne značke za odrasle.
Med dobitnicami je bila tudi Margita Majer, ki je Silvi Eöry med drugim povedala, da komaj čaka na prihod Bibliobusa v Porabje. Ob pomoči branja knjig v slovenskem jeziku namreč izboljšuje tudi svoje jezikovno znanje.
"Če človek bere, laže govori, saj si povečuje besedni zaklad. Ko vidi, da laže govori, ima spet več volje do branja knjig v slovenskem jeziku. Razumem tiste, ki slovenščine ne uporabljajo v vsakdanjem življenju, da knjig v tem jeziku ne morejo brati. Sama pa rada berem. Ne le zaradi besednega zaklada, temveč tudi zato, ker me zanimajo različne teme."
Več o vsem omenjenem pa v oddaji. Prisluhnite!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Nekomercialni in svobodni Radio Agora dobitnik Rizzijeve nagrade, Benjamin Wakounig in Darko Šonc o 30-letnici samostojne Slovenije, Jezik na klik za lažjo javno rabo slovenščine v FJK, 20 let Bibliobusa v Porabju
Delovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo, poudarja predsednik društva Radio Agora Jani Oswald.
"Ravno neodvisno pravosodje je omogočilo delovanje Radia Agora. Poznamo razprave, ki jih imamo danes v Avstriji, še bolj pa v Sloveniji in drugih državah, zato je izredno pomembno, da krepimo stebre nadzora. Kajti vsi avtokratski in psevdodemokratični sistemi merijo ravno na institucije nadzora – neodvisno pravosodje in novinarstvo."
Na pobudo gospodarske zbornice avstrijske Koroške, mednarodnega oddelka avstrijske gospodarske zbornice in Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) se je dva dni v Sloveniji mudila delegacija 25 avstrijskih podjetnikov, zainteresiranih za sodelovanje s slovenskimi podjetji. Zanimanje za povezovanje je zelo veliko, poudarja predsednik SGZ Benjamin Wakounig. Kako pa poznavalec gospodarskih razmer v regiji ocenjuje položaj Slovenije po 30 letih?
Slovenija je naredila izjemno pot v gospodarstvu, nepričakovano dobro, meni Benjamin Wakounig.
"Dolga leta je bila, kot so temu rekli Nemci, vzorčen učenec za evropsko skupnost. Osebno pa mislim, da je to vlogo predolgo igrala in zamudila preobrat, ko so jo prehitele Poljska, Češka, Slovaška. Zakaj se je to zgodilo, ne morem oceniti. Ne glede na vse je Slovenija veliko naredila. Dobro se je razvila, ljudje so dobro izobraženi in država igra pomembno vlogo v mednarodnih povezavah."
Spomine na osamosvojitev Slovenije in Hrvaške obuja tudi predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc, ki je vrsto let vodil krovno Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem.
Ko je prvič prečkal mejo s Slovenijo in je moral policistu pokazati osebni dokument, se je počutil nelagodno, pravi v pogovoru s Tanjo Borčić Bernard. Hitro se je začela vojna in Slovenci na Hrvaškem so delili usodo drugih manjšin.
"Osamosvojitev je bila pomemben, velik dogodek, za Slovence v Zagrebu in na Hrvaškem pa tudi na neki način nenavaden. Občutki so bili lepi, toda ostali smo na drugi strani meje. Čustveno si z eno nogo v Sloveniji, z drugo pa na Hrvaškem. Morali smo se znajti. Politično pa smo iz konstitutivnega naroda čez noč postali nacionalna manjšina."
Slovenska narodna skupnost v Furlaniji - Julijski krajini je dobila nov projekt, s katerim želijo pristojni okrepiti rabo in kakovost slovenskega jezika v javni upravi in širše. Jezik na klik je rezultat večletnega dela Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik.
Slovenija in Italija imata različna upravno-pravna sistema, zato dobesedni prevodi pogosto niso ustrezna rešitev. Prevajalke deželnega centralnega urada za slovenski jezik so tako skupaj s strokovnjaki preučile oba sistema in poiskale ustrezne prevode terminov. Prevajalka Laura Sgubin v pogovoru s Špelo Lenardič navaja nekaj primerov:
"Besedna zveza 'motorizzazione civile' se je pri nas dolgo let prevajala dobesedno kot 'civilna motorizacija', kar v slovenščini ne pomeni nič. Preučile smo, kaj ta služba počne, in ugotovile, da je to pravzaprav Urad za promet. Drugi primer je 'nucleo famigliare', ki je posebnost italijanskega sistema, v bistvu pa je to izjava o vzdrževanih družinskih članih, pri nas je zelo razširjena."
Portal ponuja različna orodja; zvezek normiranih terminov, slogovni priročnik z nasveti za ustrezno rabo slovenščine v uradnih kontekstih, različne revidirane obrazce in povezave na druga jezikovna orodja in povezave. Septembra pa, obljublja vodja SLORI-ja Devan Jagodic, bo na voljo tudi aplikacija za samodejno preverjanje besedil, obljublja vodja raziskovalnega inštituta.
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota že vrsto let na različne načine sodeluje z rojaki na Madžarskem. Od leta 2000 v Porabje vsakih štirinajst dni zahaja tudi njihova potujoča knjižnica. V Slovenskem domu v Monoštru so tako pred kratkim slovesno zaznamovali 20 let porabske proge in podelili bralne značke za odrasle.
Med dobitnicami je bila tudi Margita Majer, ki je Silvi Eöry med drugim povedala, da komaj čaka na prihod Bibliobusa v Porabje. Ob pomoči branja knjig v slovenskem jeziku namreč izboljšuje tudi svoje jezikovno znanje.
"Če človek bere, laže govori, saj si povečuje besedni zaklad. Ko vidi, da laže govori, ima spet več volje do branja knjig v slovenskem jeziku. Razumem tiste, ki slovenščine ne uporabljajo v vsakdanjem življenju, da knjig v tem jeziku ne morejo brati. Sama pa rada berem. Ne le zaradi besednega zaklada, temveč tudi zato, ker me zanimajo različne teme."
Več o vsem omenjenem pa v oddaji. Prisluhnite!
Skupaj s Slovenci v sosednjih državah praznujemo 30-letnico delovanja kulturnega društva Člen 7 - Pavlova hiša, ki povezuje rojake na avstrijskem Štajerskem, in 20-letnico njihovega središča v Potrni. V Celovcu se pridružimo praznovanju ob 40-letnici delovanja slovenske glasbene šole na Koroškem, ki je v svoji zgodovini prestala več zahtevnih preizkušenj. Obudimo nekaj spominov na pol stoletja Kraške ohceti, največje kulturno etnografske prireditve Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Gostimo predsednico društva EU korak z Reke Marijano Košuta Banković, ki optimistično gleda v prihodnost in računa na nadaljnjo podporo iz Slovenije. Več stikov s Slovenijo pa si želi tudi zagovornica Slovencev na Madžarskem Erika Köleš Kiss. Zakaj?Prisluhnite!
Kako o svoji narodni pripadnosti in odnosu do Slovenije razmišljajo mladi rojaki iz zamejstva? O njihovih identitetnih opredelitvah se pogovarjamo z raziskovalcem Milanom Obidom iz Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Mlajši generaciji rojakov v Furlaniji Julijski krajini pripada novinar Andrej Marušič. Kako razmišlja o dogajanju v Italiji, Sloveniji in EU? Gostimo tolmačko in prevajalko v slovenščino Diano Jenul z Reke. Je ena redkih rojakinj na Hrvaškem, ki je, kljub temu, da ni dobila slovenskega državljanstva, ohranila pripadnost slovenski narodni skupnosti. Porabski Slovenec Akoš Dončec, ki je v prekmursko narečje prevedel Malega princa, pa tako kot mnogi njegovi vrstniki ugotavlja, da bo verjetno moral zapustiti Porabje. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Pridružimo se Slovencem iz sosednjih držav in sveta na srečanju Dobrodošli doma, ki, je tokrat potekalo v Brežicah. Vodja teatra Šentjanž Martin Moschitz in glasbenik Tonč Feinig vabita na Areno18, vrhunec kulturnega dela društva in teatra Šentjanž, posvečenega združevanju dveh kultur in jezikov. S povezovanjem dveh kultur se ukvarja tudi Italijanka Irina Moira Cavaion, ki je v Kopru doktorirala iz poučevanja in učenja sosedskih jezikov. Pridružimo pa se tudi slovenskim gimnazijcem iz monoštrske gimnazije, ki so sodelovali v projektu evropskega parlamenta Zvezda ima pet krakov. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!
V Špetru, kjer že več kot 30 let deluje dvojezična osnovna šola, slovenščina v cerkvi ni zaželena. Kaj to pomeni? Prisluhnite oddaji, v kateri lahko spoznate tudi tri dejavne rojake iz Furlanije Julijske krajine, dobitnike visokih državnih priznanj. Hilarij Lavrenčič in Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«, Alessandro Svab pa je vitezu zdaj dodal še državno odlikovanje "komédnik". Tudi porabska Slovenka Irena Pavlič se lahko pohvali z visokimi državnimi odlikovanji. Zdaj je dobila še prvo priznanje »Za Slovence na Madžarskem«. S politologom dr. Karlom Hrenom se pogovarjamo o pričakovanjih koroških Slovencev po deželnih volitvah. Dotaknemo pa se tudi volitev Narodnega sveta koroških Slovencev. Kaj pa si lahko v jeseni obetajo najmlajši rojaki z Reke? O tem z vodjo programa igralnih uric v slovenščini, vzgojiteljico Laureto Španjol.
Država in davčna uprava morata delati kot servis davkoplačevalcem, je prepričan doktor Marian Wakounig, davčni strokovnjak in regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu, gost tokratnih Sotočij. Ob razpravah o davkih in olajšavah, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, je zanimiva primerjava med davčnim sistemom v Avstriji in Sloveniji. Ustavimo se tudi v Milanu, kjer je delo kot vodja pisarne Slovenske turistične organizacije našel Aljoša Ota iz Boljunca pri Trstu. Spregovorimo o slovenskih medijih na Hrvaškem. V kakšni kondiciji so? V Monoštru pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem druženju
O pomenu goriškega kulturnega doma, sožitju med narodi v Furlaniji Julijski krajini in čezmejnem sodelovanju v pogovoru z dolgoletnim vodjem Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom, dobitnikom državnega priznanja - medalje za zasluge. Pridružimo se udeležencem prvega srečanja mreže MAJ – mladi v regiji Alpe Jadran, ki skuša povezati mlajše, podjetne rojake iz zamejstva. Gostimo Vesno Vukšinić Zmaić, novo vodjo poslovnega kluba slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov. V Porabju pa preverjamo, kako so tamkajšnji prebivalci doživljali spreminjanje slovensko-madžarske meje. Prisluhnite!
Kakšno sporočilo so Slovenci v Italiji posredovali z glasovanjem na letošnjih parlamentarnih in deležnih volitvah, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Matejo Rihter, glavno urednico cerkvenega tednika Nedelja in predsednico žirije natečaja Pisana promlad. Odziv mladih z avstrijske Koroške na natečaj pisanja v slovenskem jeziku je bil tudi letos zelo dober. Kakšna pa so bila besedila? Pridružimo se učencem gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ki so predstavili svoje kulturne dejavnosti, in se ustavimo v reški Bazovici, kjer deluje skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Prisluhnite!
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je na volilni skupščini v Zagrebu izbrala novo vodstvo. O najpomembnejših izzivih rojakov na Hrvaškem, tudi v luči aktualnega političnega dogajanja, se pogovarjamo z novoizvoljeno predsednico dr. Barbaro Riman. Gostimo tajnika Zveze koroških partizanov Andreja Moharja, predstavnika iniciative, ki je v Pliberku pripravila protest antifašistov iz regije Alpe-Jadran proti ustaškemu in nacističnemu shodu na Libúškem polju. Na izletu v Porabje se ustavimo v monoštrski baročni cerkvi in cistercijanskem samostanu, pomembnem tudi za naselitev Slovencev v 12. stoletju. Več o porabski turistični ponudbi, vse bolj zanimivi tudi za izletnike iz Slovenije, in načrtih za ustanovitev turistične agencije v tokratnih Sotočjih. Odpravimo se tudi v Padriče nad Trstom, kjer zdaj stoji slovenski čebelnjak z 10 panji kranjske sivke.
Črn scenarij, da bi slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijski krajini ostala brez svojega predstavnika v deželnem svetu, se ni uresničil. Kaj prinaša nova deželna oblast, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšen odnos do narodnih skupnosti ima avstrijska vlada. Lahko Slovenci v Avstriji računajo na višje podpore? Ustavimo se v Pliberku, kjer je dvojezičnost opazna na vsakem koraku, do sožitja pa so prišli s sodelovanjem. Več lahko slišite tudi o povezovanju slovenskih gospodarskih združenj iz Trsta in Celovca z gospodarstvom Primorsko-goranske županije in o čezmejnem projektu E-documenta Pannonica, portalu s podatki o kulturni dediščini in pomembnih ljudeh iz Prekmurja in madžarske Železne županije.
Z znanim koroškim slovenskim režiserjem Marjanom Štikarjem se odpravimo v Šentjakob v Rožu, kjer na poseben način, z ovcami, obeležujejo 80. obletnico priključitve Avstrije Tretjemu rajhu. Pa ne le to. Odkrili so zgodovinsko bombo. Ustavimo se v Rižarni, kjer so minuli teden praznovali Dan spomina na osvoboditev izpod fašizma in nacizma, in gostimo mladi rojakinji iz Italije, arhitektko Nežo Kravos in pedagoginjo Martino Šolc. Pogovarjamo se z bodoču študentko v Kopru Stino Jurkota Rebrović s Cresa in se pridružimo rojakom v Porabju, ki so se z - Občutkom za veter - priključili Slovenskim dnevom knjige. Kako? Prisluhnite!
Pred deželnimi volitvami v Furlaniji Julijski krajini preverjamo, kakšne možnosti za vstop v deželni svet imajo kandidati iz vrst slovenske narodne skupnosti, in se v Rimu pridružimo cerkvenemu zboru iz Ukev iz Kanalske doline. Z doktorjem Danijelom Wuttijem se pogovarjamo o prenosu travm med generacijami in različnih odnosih koroških Slovencev in nemško govorečih do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Več lahko slišite o pripovednem izročilu Slovencev v Porabju, pomembnem za ohranitev in razvoj tako domačega narečja kot slovenskega knjižnega jezika. Gostimo pa tudi zelo dejavno in kreativno rojakinjo iz Lovrana Emilijo Širola.
Pri porabskih Slovencih preverjamo, kako so zadovoljni z rezultati nedavnih parlamentarnih volitev in kaj si v prihodnje obetajo od vlade Viktorja Orbana? V Furlaniji Julijski krajini je slovenščina vse bolj prisotna tudi na osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom. Kaj to pomeni za tamkajšnje slovenske šole? Gostimo rojakinjo iz Pulja Majo Tatković, ki jo je radijska oddaja o manjšinah pripeljala v slovensko kulturno društvo Istra, kjer je zdaj prevzela naloge tajnice. V Pliberku prisluhnemo reviji otroških in mladinskih pevskih zborov. Z Majdo in Petrom Fister pa se spominjamo začetkov delovanja Društva slovensko avstrijskega prijateljstva ter prvih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani.
Romana Turina, v Trstu rojena filmska ustvarjalka in predavateljica, že vrsto let živi v Veliki Britaniji. Že od nekdaj je čutila posebne vezi s Slovenijo, pred nekaj leti pa je ugotovila, da ima slovenske korenine. Začelo se je raziskovanje zamolčane družinske zgodovine. Z rektorico Univerze na Reki doktorico Snježano Prijić Samaržija se pogovarjamo o lektoratu slovenskega jezika, ki bo prihodnje študijsko leto začel delovati na Reki, z direktorico razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač pa o etičnem turizmu, ki ga načrtujejo v Porabju. V Pavlovi hiši v Pótrni si ogledamo razstavo »Ko nasilje povzroča molčanje, se moramo motiti«, ki spominja in opominja na posledice Velike vojne, končane pred 100 leti. S folklorno skupino Val Resia pa praznujemo 180-letnico delovanja.
Tradicionalni koncert Koroška poje, 11. marca, v celovškem Domu glasbe je Krščanska kulturna zveza posvetila 110. obletnici rojstva Franceta Cigana. Duhovnik, glasbenik, zborovodja, pedagog in zbiralec koroški ljudskih pesmi je bil pomembna osebnost glasbenega ustvarjanja koroških Slovencev. Na letošnjem koncertu so se mu poklonili s skladbami, ki jih je napisal, zapisal ali priredil. Med drugim so nastopili mešani pevski zbor Gallus iz Celovca, ki ga je France Cigan ustanovil, in zbor nižje stopnje Slovenske gimnazije v Celovcu, za katerega je postavil temelje. Miha Vavti, vodja skupine New Times Jazz Combo, pa je posebej za koncert priredil njegovo pesem Naša mlada leta – pesem mladine. Kako? Prisluhnite koncertu!
Novoizvoljena senatorka Tatjana Rojc si je zastavila zahtevno nalogo, zagotoviti slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. Brez dogovora znotraj slovenske narodne skupnosti to ne bo mogoče. V oddaji več tudi o znamenitem tržaškem fotoreporterju Mariu Magajni, ki je ovekovečil pol stoletja življenja Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Delček njegove obsežne zapuščine je zdaj na ogled v Ljubljani. Rojakinji, Eva Lazar iz Porabja in Vera Hrga iz Splita, sta svoje življenje posvetili delu v slovenski skupnosti, tudi s poučevanjem slovenščine. Dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu pa so na Kontaktno lečo - tradicionalni dvojezični mladinski kulturni festival - vnovič povabili skupino Bališ. Kako je uspel festival in kaj načrtujejo Bališ? Prisluhnite oddaji!
Pred obiskom avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl je zunanji minister Karel Erjavec sprejel predstavnike Slovencev v Avstriji. Kaj so najbolj pereče teme, nas zanima v tokratni oddaji? O razlogih za neuspeh liste Moja Južna Koroška se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki so se prvič srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite!
Izvolitev tržaške Slovenke Tatjane Rojc v senat je edina svetla točka volitev v Italiji, so prepričani številni rojaki v Furlaniji Julijski krajini. Da delo v opoziciji ne bo lahko, se zaveda tudi bodoča senatorka. Kakšni pa so obeti za bližajoče se deželne volitve? Spomnimo se Franceta Cigana, duhovnika, zborovodje in ene osrednjih osebnosti glasbenega življenja koroških Slovencev, ki so se mu poklonili na letošnjem koncertu Koroška poje. Zaznamujemo 40-letnico delovanja slovenske glasbene šole dežele Koroške. Sodelovanje in krepitev vezi med slovenskimi društvi na Hrvaškem je vse pomembnejše. Priložnost za to je bilo tudi gostovanje priljubljenega zbora Encijan iz Pulja pri rojakih na Reki. Knjižna zbirka Med Muro in Rabo pa krepi vezi med Slovenci iz Prekmurja in Porabja. Kako? Prisluhnite oddaji!
Rezultate volitev na avstrijskem Koroškem analiziramo z novinarjem tednika Novice Jankom Kulmeschem. Z vodjo šolskega urada dežele Furlanije Julijske krajine Igorjem Giacominijem, zadolženim tudi za slovenski šolski urad, se pogovarjamo o pristojnostih urada, vpisu v slovenske šole in večjezičnem šolstvu v Kanalski dolini. Z zgodovinarjem doktorjem Aleksejem Kalcem pa se ozremo v zanimivo preteklost Trsta, ki sega v 14.stoletje. Na Reki si ogledamo predstavo Velikani z gore italijanskega dramatika Luigija Pirandellam, projekt petih manjšinskih gledališč. Ustavimo pa se tudi na Gornjem Seniku, kjer je po zimskem premoru za obiskovalce vnovič odprla vrata slovenska vzorčna kmetija. Začetek je bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!
Pred volitvami 4. marca gostimo Tatjano Rojc, kandidatko Demokratske stranke za italijanski senat, in Ano Blatnik, ki se na listi Socialdemokratske stranke poteguje za mesto v koroškem deželnem zboru. Kakšne so njune možnosti za uspeh? Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima vnovičen mandat na aprilskih volitvah tako rekoč zagotovljen. Kako pa ocenjuje doseženo v svojem prvem mandatu? Pogovarjamo se z Dajano Lukač, mlado odvetnico z Reke, ki pomaga brezdomcem, ter se ustavimo v Celovcu na gledališkem in lutkovnem festivalu Tribuna.
O »Domovinskem večeru« in volilnih priporočilih, ki jih pripravlja skupina kulturnih ustvarjalcev z avstrijske Koroške. O osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku ter očiščenju in pomlajenju skupnosti. Poklonimo se beneškemu stebru Viljemu Černu, ki je svoje življenje posvetil razvoju slovenske skupnosti v Benečiji. Več tudi o rojakih z Reke, ki z gostovanji krepijo vezi s Slovenijo, in odganjanju zime v Porabju skupaj Fašenkom in Lenko. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov