Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1. december je dan, ko si lahko pripnete rdečo pentljo, simbol boja proti AIDS-u. Ta pentlja je gotovo ena izmed bolj, če ne celo kar najbolj prepoznavna »pentlja ozaveščanja«. Po vsem svetu jo poznajo kot simbol podpore tistim, ki živijo z virusom. Kakšne pentlje še poznamo? In katera je bila v resnici prva? To danes preverjamo v Torkovem kvizu!
1. december je dan, ko si pripnemo rdečo pentljo, simbol boja proti aidsu
Desetletje po pojavu HIV-a se je v New Yorku zbrala skupina umetnikov, ki je ustvarila rdečo pentljo, simbol, s katerim danes ozaveščamo in izkazujemo podporo ljudem, ki imajo HIV. Navdih so umetniki našli v rumenih trakovih, ki so jih takrat na drevesa privezovali v znak podpore ameriškim vojakom, ki so se borili v zalivski vojni.
Penney Laingen naj bi bila tista, ki si je v sedemdesetih prva nadela rumeno pentljo in z njo simbolično izkazala željo po vrnitvi svojega moža, talca v Iranu. Sledili so ji družinski člani, prijatelji. Rumena pentlja danes nosi več pomenov, pri nas se z njo ozavešča o endometriozi in osteoporozi. Duša Hlade Zore, predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije:
"Rumena barva je zelo optimistična in vesela barva. To naj bi bil tudi zaščitni znak vseh bolnikov z osteoporozo. Naš logotip je sončnica in ker je sončnica rumena, smo se odločili za rumeno barvo pentlje."
Prvič so rumeno pentljo v Sloveniji nosili leta 2005. Društva bolnikov z osteoporozo, ki so vezana na mednarodno Fundacijo za osteoporozo, pa sicer uporabljajo različne barve pentelj.
"Barva, kot je reka Kolpa na svojem izviru. Če ste kdaj bili v narodnem parku Risnjak na izviru ... Točno tam je voda te lepe svetlo zeleno-modre barve. Enkratno!"
Tako barvo pentlje, ki jo je za ozaveščanje izbralo Mednarodno združenje oseb, ki jecljajo (International Stuttering Association – ISA), opiše Georgij Done, predsednik in dejaven član Društva Vilko Mazi. Turkizna barva je njihova barva od leta 98, nadenete si jo lahko 22. oktobra, na svetovni dan ozaveščanja o jecljanju.
Na t. i. Purple day (vijoličasti dan), ki je v nekaterih državah dan epilepsije, si pa lahko pripnete vijoličasto pentljo. Svetlana Simić Klobučarič, koordinatorica Društva Liga proti epilepsiji Slovenije, pripoveduje:
"V marcu s to vijoličasto barvo zaznamujemo Purple day. No, pri nas in v organizacijah, ki so povezane v Mednarodni urad za epilepsijo, pa zaznamujemo mednarodni dan epilepsije vsak drugi ponedeljek v februarju."
"V mednarodnem uradu upoštevajo to vijoličasto barvo pri gradivih, ki se uporabljajo ob mednarodnem dnevu epilepsije. V sklopu tudi kakšnih drugih barv. Naš dan ima pa tak poseben znak, rožico različnih barv."
Vijoličasta pentlja ima sicer več pomenov – je tudi simbol splošne ozaveščenosti o raku in Alzheimerjevi bolezni.
202 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
1. december je dan, ko si lahko pripnete rdečo pentljo, simbol boja proti AIDS-u. Ta pentlja je gotovo ena izmed bolj, če ne celo kar najbolj prepoznavna »pentlja ozaveščanja«. Po vsem svetu jo poznajo kot simbol podpore tistim, ki živijo z virusom. Kakšne pentlje še poznamo? In katera je bila v resnici prva? To danes preverjamo v Torkovem kvizu!
1. december je dan, ko si pripnemo rdečo pentljo, simbol boja proti aidsu
Desetletje po pojavu HIV-a se je v New Yorku zbrala skupina umetnikov, ki je ustvarila rdečo pentljo, simbol, s katerim danes ozaveščamo in izkazujemo podporo ljudem, ki imajo HIV. Navdih so umetniki našli v rumenih trakovih, ki so jih takrat na drevesa privezovali v znak podpore ameriškim vojakom, ki so se borili v zalivski vojni.
Penney Laingen naj bi bila tista, ki si je v sedemdesetih prva nadela rumeno pentljo in z njo simbolično izkazala željo po vrnitvi svojega moža, talca v Iranu. Sledili so ji družinski člani, prijatelji. Rumena pentlja danes nosi več pomenov, pri nas se z njo ozavešča o endometriozi in osteoporozi. Duša Hlade Zore, predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije:
"Rumena barva je zelo optimistična in vesela barva. To naj bi bil tudi zaščitni znak vseh bolnikov z osteoporozo. Naš logotip je sončnica in ker je sončnica rumena, smo se odločili za rumeno barvo pentlje."
Prvič so rumeno pentljo v Sloveniji nosili leta 2005. Društva bolnikov z osteoporozo, ki so vezana na mednarodno Fundacijo za osteoporozo, pa sicer uporabljajo različne barve pentelj.
"Barva, kot je reka Kolpa na svojem izviru. Če ste kdaj bili v narodnem parku Risnjak na izviru ... Točno tam je voda te lepe svetlo zeleno-modre barve. Enkratno!"
Tako barvo pentlje, ki jo je za ozaveščanje izbralo Mednarodno združenje oseb, ki jecljajo (International Stuttering Association – ISA), opiše Georgij Done, predsednik in dejaven član Društva Vilko Mazi. Turkizna barva je njihova barva od leta 98, nadenete si jo lahko 22. oktobra, na svetovni dan ozaveščanja o jecljanju.
Na t. i. Purple day (vijoličasti dan), ki je v nekaterih državah dan epilepsije, si pa lahko pripnete vijoličasto pentljo. Svetlana Simić Klobučarič, koordinatorica Društva Liga proti epilepsiji Slovenije, pripoveduje:
"V marcu s to vijoličasto barvo zaznamujemo Purple day. No, pri nas in v organizacijah, ki so povezane v Mednarodni urad za epilepsijo, pa zaznamujemo mednarodni dan epilepsije vsak drugi ponedeljek v februarju."
"V mednarodnem uradu upoštevajo to vijoličasto barvo pri gradivih, ki se uporabljajo ob mednarodnem dnevu epilepsije. V sklopu tudi kakšnih drugih barv. Naš dan ima pa tak poseben znak, rožico različnih barv."
Vijoličasta pentlja ima sicer več pomenov – je tudi simbol splošne ozaveščenosti o raku in Alzheimerjevi bolezni.
Ameriški filmski igralec danes praznuje 80. let! "Menda je že 10 let mrtev pa si mu smrt tega ne upa povedati," je le ena izmed šal oz. mitov o igralčevi vsemogočnosti. Od kod ta fenomen vsemogočnosti, skoraj božanskosti?
Nečastno nagrado za seksizem leta podeljuje kolektiv mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore.
Dan pred pepelnično sredo ni samo pust, ampak tudi svetovni dan palačink. Ponekod po svetu namreč namesto krofov ta dan jejo palačinke.
Pil danes praznuje 72 let! Prva številka - nekoč Pionirskega lista - ja namreč izšla 18. februarja 1948.
"Si še samski, kako to?" je vprašanje, ki ste ga samski ljudje verjetno naveličani. Zakaj pa tistih v zvezi nihče ne vpraša, zakaj so v zvezi? Zakaj je samskost v sodobni družbi tak problem, preverjamo v Torkovem kvizu.
Velika skakalnica Bloudkova velikanka v Planici je bila donkončana 4. februarja 1934. 86 let praznuje danes, zato ji posvečamo Torkov kviz!
T minus 3, lahko rečemo, če dni do Brexita opišemo z uporabo Nasinega izraza za odštevanje. O Brexitu vse in še več v petek, današnji Torkov kviz pa bo tudi v tem duhu – izrabljamo ga namreč za to, da preverimo, kako dobro sploh poznamo državo, katere glavno mesto je London!
21. januarja 1955 so na Radiu Celovec posneli dokončno različico skladbe Na Golici.
14. januar je neformalen mednarodni dan zmajev. Če ne po vsem svetu pa ga gotovo obeležujejo v Indiji. V Gujaratu se zaključuje mednarodni festival zmajev. Ta naj bi bil po številu udeleženih držav največji na svetu, in tudi Slovenci so tam. Saša Iskrić, Janez Vizjak in Gregor Mramor so člani slovenskega zmajskega društva KAP Jasa. Na povabilo Gujarat turizma se omenjenega festivala udeležujejo že drugič. V kvizu več o uporabi zmajev za monitoring, fotografijo in največjem mednarodnem zmajarskem festivalu v Gujaratu.
Begunec, evropski prvaki, čebela. Kaj imajo te tri besede skupnega? Vse tri so v preteklih letih postale beseda leta, in sicer v letu 2016, 2017, in 2018. V tokratnem Torkovem kvizu bo govor o besedi leta, ki bo znana 9. januarja!
V Torkovem kvizu tokrat pod drobnogled jemljemo tiste, ki vam 24. decembra zelo verjetno že pošteno parajo živce, saj jim ne morete ubežati – popularne božične skladbe. Poiskali smo skupne elemente, ki te skladbe delajo tako všečne. Za pomoč smo prosili glasbenika, kitarista in glasbenega pedagoga Filipa Vadnuja.
Obstaja več kot 85-odstotna verjetnost, da podjetje v najbolj družabnem mesecu leta za zaposlene priredi sproščeno druženje. A kdaj sproščeno postane preveč sproščeno? Bojana Košnik Čuk, strokovnjakinja za kulturo vedenja, pravi, da ni nič narobe s klepetom, plesom in veselim razpoloženjem, paziti pa je treba pri vnosu alkohola. Sploh tisti, ki so na vodilnih položajih.
Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja. Je torej čiščenje prahu jalovo početje? Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan: “Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”
»Merry Christmas« oz. »Vesel božič« je pisalo v prvem poslanem SMS-u. Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone, ga je poslal, in sicer s svojega osebnega računalnika na direktorjev mobilni telefon. Direktor tega podjetja je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. In to je bilo pred natanko 27. leti!
Dunaj ima sacherjevo, Linz linško in Bad Godesberg črni gozdiček. Kaj pa Slovenija? Kako to, da nimamo svoje značilne torte? Preverjamo v Torkovem kvizu, kjer danes diši po kakavu, kjer stepamo beljak za sladkorno glazuro in iščemo navdih za Pavlovo torto.
Torek 19. november je mednarodni dan moških. Šele od leta 1999 ga obeležujemo, a že v več kot 70 državah sveta. Možnost, da ga boste srečali v realnosti, je verjetno neznatno majhna, pa vseeno … Vsaj teoretično lahko preverimo, kakšen je glede na statistiko povprečen moški, ki živi v Sloveniji. Kaj kažejo podatki, razlaga Tina Žnidaršič Statistični urad Republike Slovenije.
Prvo znano pisno omembo izraza "vesele urice" zasledimo v gledališki igri Williama Shakespeara: “Therfore, my lords, omit no happy hour, that may give furth’rance to our expedition.” Tudi Slovenci vesele urice poznamo že precej časa – prvi zapisi, ki vsebujejo to besedno zvezo so samo slabih 300 let mlajši od Shakespearovega.
5. november - dan, ko v Angliji z ognjemeti, kresovi in sežiganjem lutke Guya Fawkesa obeležujejo t.i. smodniško zaroto.
Na Cipru so našli 9 tisoč let star grob, v katerem je bila poleg človeka namerno pokopana mačka. Dolgo zgodovino udomačevanja mačk imamo, kar pa pomeni, da tudi njihovo vedenje opazujemo že dolgo. Kaj so nas naučile? Preverjamo v Torkovem kvizu!
Ob četrtkih zvečer smo v ciklu oddaj Pesem v žepu poslušali glasbeno-dokumentarne oddaje, v katerih so svoje poglede na velikega slovenskega kantavtorja razkrivali njegovi prijatelji in soustvarjalci. Sedem imen za sedemdeset let, ki bi jih letos praznoval Tomaž Pengov in precej več kot sedem zgodb. Več kot leto dni jih je zbirala avtorica projekta Teja Klobčar. Pred koncertom "Kamor greš ..." na Ljubljanskem gradu Tomaža Pengova spoznamo še v Torkovem kvizu!
Neveljaven email naslov