Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.
Francoski pesnik, kritik in prevajalec Charles Baudelaire je bil za svojega življenja sporna in provokativna osebnost. Živel je v letih od 1821 do 1867. Njegovo ime so že tedaj enačili z literarno in umetniško dekadenco, hkrati pa so njegova dela, še posebno knjiga poezije Rože zla, postala klasika francoske literature. V slovenščini so se s prevajanjem njegove poezije spopadli številni prevajalci. Za Lirični utrinek smo izbrali Baudelairovo Pesem o albatrosu v prevodu Ceneta Vipotnika. Interpretira jo dramski igralec Aleš Valič. Produkcija 2016.
Poljski rekviem je najobsežnejša skladba te vrste Krzysztofa Pendereckega. Delo je nastajalo v daljšem obdobju, začenši z Lacrimoso, ki jo je ustvaril leta 1980. Zatem je dodajal stavke in jih posvečal aktualnim dogodkom iz tedaj precej burnega dogajanja ali pa bolečim dogodkom iz poljske bližnje preteklosti. Sam naslov "Poljski rekviem" izdaja kar nacionalno pomembnost, ki mu jo je skladatelj namenil kot nekakšno črno mašo poljskemu narodu v tragičnem 20. stoletju. Skladbo je dokončal leta 1993, ob prvi izvedbi pa je bila pospremljena z izjemnim zanimanjem vse glasbene javnosti.
Katalonska pesnica in pisateljica Irene Solà velja za eno najprodornejših katalonskih literarnih ustvarjalk mlajše generacije. Doslej je podpisala knjigo poezije in tri romane ter z vsakim izmed njih naletela na odličen odziv bralcev in kritikov, pohvali pa se lahko tudi s številnimi nagradami in priznanji za svoje delo. Roman Pojem in gora pleše, ki ga v slovenščini lahko beremo v prevodu Veronike Rot, izšel pa je pri KUD Sodobnost international, je izjemno nenavadno delo, v katerem se prepletajo najrazličnejše perspektive, literarne oblike in stili. V izvirniku je izšel leta 2019 in je doslej preveden v več kot 20 jezikov. O njem in zgodovini sodobne katalonske književnosti razmišljamo z Veroniko Rot.
V njuni izvedbi poslušajte skladbe Johanna Christiana Bacha, Alojza Srebotnjaka in Milana Ferleža.
V Arsovih spominčicah predstavljamo skladbe z violistom Miletom Kosijem in harfistko Rudo Ravnik Kosi. Mile Kosi je postal violist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v letu 1963/1964, do sezone 1980/1981 je bil solist orkestra in vodja viol. Sodeloval je tudi v Ansamblu Slavko Osterc, ki se je posvečal izvajanju sodobne in slovenske glasbe. V njegovi izvedbi bomo najprej predvajali posnetek Koncerta za violo in orkester Johanna Christiana Bacha. Harfistka Ruda Ravnik Kosi je bila članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija od sezone 1964/65 do sezone 1997/98. V orkestru je igrala 34 let, vmes pa se je leto in pol kot štipendistka francoske vlade specializirala v igranju na harfo v Parizu. Od leta 1969 do 1982 je bila članica in solistka ansambla za sodobno glasbo ”Slavko Osterc”. Kot solistka bo izvedla Koncert za harfo in orkester Alojza Srebotnjaka. Zakonca Ruda Ravnik Kosi in Mile Kosi sta z oboistom Božem Rogeljo posnela še Tri miniature za oboo, violo in harfo Milana Ferleža. Ponovitev bo v četrtek, 24. aprila, ob 5.05
Na velikonočni ponedeljek so iz Rima sporočili, da je umrl papež Frančišek. Njegov dvanajstletni pontifikat je bil zelo dinamičen, papež je uvedel številne novosti in spremembe. Zaradi svoje skromnosti in zavzemanja za revne in ljudi z obrobja družbe je postal zelo priljubljen tudi zunaj Katoliške cerkve. O pomembni papeževi duhovni dediščini govori škof pomočnik v ljubljanski nadškofiji dr. Anton Jamnik.
Umetnost potrebuje večjo prepoznavnost in veljavo tako znotraj univerze kot družbe. Okrepiti bi bilo treba tudi interdisciplinarno povezovanje znotraj univerze, že od vrtca naprej pa dati večji poudarek ustvarjalnosti in kulturno-umetniški vzgoji. Na to opozarjajo nekateri profesorji in profesorice s treh umetniških akademij. V tokratni oddaji Glasovi se o večji vlogi umetnostno-znanstvenega raziskovanja znotraj univerzitetnega okolja pogovarjamo s profesoricama dr. Nadjo Zgonik in dr. Barbaro Predan z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Oddajo pripravlja MIha Žorž.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.
V 95. letu starosti se je nedavno poslovila pesnica, pisateljica, novinarka, urednica in prevajalka Neža Maurer. S svojim delom, zlasti s poezijo, je v slovenskem literarnem prostoru pustila neizbrisen pečat.
»Pisanje me je osrečevalo, ker mi je dalo moč. Srečen si, če lahko izraziš to, kar čutiš. In vedno sem pisala to, kar čutim… Če ne bi imela pesmi, bi morda obupala nad ljubeznijo. Pisanje me je rešilo, saj sem skozi poezijo živela ljubezen,« je povedala nekoč. Njena poezija je navdahnila tudi nekatere slovenske skladatelje vokalne glasbe, tudi samospevov.
Druga oddaja iz novega cikla 'Modrost hitrih sprememb' govori o skladateljevih srednješolskih letih in o prvih letih na Akademiji za glasbo. Naslov oddaje je - Skrivnosti.
Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023.
Nominacija za nagrado kresnik.
Nominacija za Cankarjevo nagrado.
Nominacija za nagrado Kritiško sito.
Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgan slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje, kot pripoveduje, vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja protagonistka, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje razkriva utrujenost in razočaranje ...
Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj/watchdog za dosežke mladih novinarjev.
Režiserka: Špela Kravogel
Interpretinja: Nataša Barbara Gračner
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Mateja Juričan
Urednik oddaje: Alen Jelen
Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z Založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.
Akademska pianistka in profesorica klavirja, ki je že pred leti začutila neverjetno moč izražanja skozi petje, se je podala na povsem novo glasbeno pot. Danes svojih čustev občinstvu tako ne podaja več samo z igranjem klavirja, pač pa jih skrbno in premišljeno zliva tudi na papir v obliki besedil in svoje glasbe. Nastalo je kar nekaj žanrsko pestrih skladb, ki so pristale na plošči z zasedbo Proteus. Nekatere izmed njih bodo zazvene v tokratni oddaji, med njimi tudi skladba Odklop, za katero je zasedba na 38. festivalu Melodije morja in sonca prejela nagrado Danila Kocjančiča za najbolj obetavnega debitanta.(pon).
V Arsovem art ateljeju se tokrat posvečamo monografiji Postmodernizem in semantika glasbe, ki jo je leta 2011 v okviru Filozofske fakultete v Ljubljani izdal muzikolog Dr. Gregor Pompe.
Dr. Gregor Pompe je redni profesor na oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dejaven pa je tudi kot publicist, glasbeni kritik, skladatelj in dirigent. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi študentsko Prešernovo nagrado in Mantuanijevo priznanje Slovenskega muzikološkega društva. V svojem znanstvenem opusu z veliko vnemo raziskuje vprašanja sodobne glasbe ter semantike glasbe in opere. V vrsti monografij je zato monografija Postmodernizem in semantika glasbe, ki je izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete, še posebej drzen in zanimiv projekt.
Ob izidu se je z Dr. Gregorjem Pompetom pogovarjal Gregor Pirš.
Oddaja je bila prvič na sporedu decembra 2011, danes je pred nami prvi del.
Alberto Manguel je v Argentini rojen svetovljanski književnik, izreden ljubitelj knjig in strasten bralec, to vse pa izkazuje v svojih delih: Zgodovini branja, Knjižnici ponoči, Slovarju izmišljenih krajev ali spominsko-esejističnem delu Z Borgesom, če naštejemo le nekatere naslove. Ob svetovnem dnevu knjige smo za Literarni nokturno izbrali odlomek iz njegove Knjižnice ponoči, v kateri se Manguel poglablja v knjižnico – v prostor, ki ga zelo dobro pozna, saj je tudi direktor argentinske nacionalne knjižnice. Hkrati pa v besedilu zgradi tudi slavospev knjigam, ki so seveda osnova vseh knjižnic.
Delo je dostopno tudi v slovenščini, leta 2011 ga je za Cankarjevo založbo poslovenila Nada Grošelj.
Interpret: Brane Grubar,
prevajalka: Nada Grošelj,
režiser: Alen Jelen,
glasbena oprema: Nina Kodrič,
mojster zvoka: Nejc Zupančič.
Leto nastanka: 2015.
Redaktorja: Gregor Podlogar, Maja Žvokelj.
