Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnik Tomaž Šalamun, ki je živel med letoma 1941 in 2014, je bil zelo navezan na Trst; od tam je izvirala družina njegove matere. Za oddajo smo izbrali njegovo pesem Acquedotto.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Felix Mendelssohn-Bartholdy je v svojem prekratkem življenju ustvaril obsežen glasbeni opus. A ni le skladal, temveč se je ukvarjal še z vrsto drugih, po večini glasbenih dejavnosti. 26. maja 1833 je na primer s takim uspehom vodil prireditev na glasbenem festivalu v Dusseldorfu, da so ga imenovali za direktorja novega gledališča. Vendar je zaradi nesoglasij z vodstvom odšel v Frankfurt ter tam prevzel vodenje zbora sv. Cecilije. Bivanje v Frankfurtu je Mendelssohnu omogočilo tudi drugo prijateljsko srečanje s skladateljem Gioacchinom Rossinijem.

Dan neodvisnosti v Združenih državah Amerike, ki ga zaznamujemo 4.julija, mineva povsem v znamenju pandemije novega koronavirusa in vztrajnih množičnih protestov proti trdovratnemu rasizmu, ki je globoko zakoreninjen v ameriški družbi tudi več kot stoletje in pol po odpravi suženjstva. A v resnici je rasizem razširjen po vsem svetu, v Združene države Amerike pa ga je s kolonialističnimi praksami izvozila Evropa.

V oddaji predstavljamo cikel skladb z naslovom Otrok je pesem. Leta 1991 ga je za mešani zbor napisal skladatelj Uroš Rojko. Zahtevno zborovsko literaturo so istega leta prvič izvedli mladi pevci Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Jožeta Fürsta. Njihovo izvedbo je ohranil tudi naš radijski arhiv. Poslušali bomo skladbe z naslovi: 1. Ko laž izrablja, 2. Korak je blažen, 3. Otrok je pesem, 4. ... In raste ... ter 5. Bušmanska.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Marko Mozetič je današnji gost oddaje Izpod peresa slovenskih skladateljev. Kitara je tista, ki ga zvesto spremlja na njegovi glasbeni poti in bila je tudi prvi inštrument, s katerim se je pobliže spoznal in ga vzljubil že v otroštvu - najprej na Glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani, kjer ga je poučeval prof. Anton Črnugelj. Že v mladih letih se je sicer navduševal nad različnimi glasbenimi stili - te sta mu predstavila prof. Uroš Rakovec in kitarist Milan Ferlež in študij nato nadaljeval na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu, kjer je pri prof. Guidu Jeszenskyju diplom iral iz jazz kitare, pri prof. Thomasu Wallishu iz glasbene pedagogike, hkrati pa obiskoval še klasično kitaro pri prof. Helmutu Weinhandlu. Želja po novem znanju ga je nato popeljala v ZDA - na slovitem Berklee Collegu za glasbo v Bostonu je prejel štipendijo in tam študiral kompozicijo in aranžiranje

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, in tudi kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu?

Skoraj neverjetno se sliši, vendar je Morricone ustvaril filmsko partituro že med branjem scenarija, še preden je nastal prvi kader filma. Glasba se seveda naslanja na klasično harmonsko strukturo in na nekaj tonov vmes. Drugo je balast. S tem je glasba v dialektični poziciji do filmske podobe, a vendar deluje kot homogena. Z zvočnimi elementi, ki tkejo celotno filmsko partituro, je na neki način olajšal režijo razvoja dogodkov v filmu.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V formi polurnega portretnega intervjuja predstavljamo ugledne slovenske intelektualce in znanstvenike vseh generacij s področij humanistike, družboslovja in eksaktnih ved – od čiste filozofije do fizike osnovnih delcev.

V oddaji Recital bomo predvajali posnetek nastopa glasbenikov Nacionalnega simfoničnega orkestra Italijanske radiotelevizije, ki so v komornih zasedbah nastopili 18. junija v avditoriju Artura Toscaninija v Torinu. Poslušali bomo Godalni trio št. 1 v Es-duru, op. 3 in Godalni kvintet v C-duru, op. 29 Ludwiga van Beethovna.

Vprašanja povezana s politizacijo umetnosti, vlogo umetnosti v družbi in njenim pomenom nekoč in danes so še vedno aktualna. V prostorih Umetnostne galerije Maribor jih obravnava skupinska mednarodna razstava Galerija za mir, ki je zasnovana na delih iz zbirke in arhiva Koroške galerije likovnih umetnosti. Pobudnik nastanka ne le zbirke temveč tudi Koroške galerije likovnih umetnosti Karel Pečko jo je začel snovati kmalu po ustanovitvi Koroške galerije, leta 1957, ko se je ta imenovala še Umetnostni paviljon. Zaradi štirih velikih mednarodnih razstav, ki so bile leta 1966, 75, 79 in 85, je mesto Slovenj Gradec leta 1989 tudi dobilo naziv Mesto glasnik miru. V oddaji Likovni odmevi bo o razstavi Galerija za mir in njeni zasnovi v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden več povedala kustosinja razstave in direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Andreja Hribernik.

Marij Čuk je v letu 100. obletnice napisal delo Črni obroč, prvi romaneskni opis požiga Narodnega doma v zgodovini slovenskega slovstva. 13. julija mineva sto let, odkar so fašisti požgali Narodni dom v Trstu, s to obletnico pa je povezano tudi sedanje vračanje novega Narodnega doma Slovencem.

Zaljubljenca Otto in Flora prideta z Dunaja v to obmorsko mesto, ki od prve svetovne vojne naprej ni več avstro-ogrsko, temveč italijansko. Trst se obiskovalcema kaže kot očarljivo, privlačno sredozemsko središče, kraj uživanja in prijetnih sprehodov, vendar hkrati odkrivata vedno bolj utesnjene, zagatne in na koncu strašljive poteze kraja, v katerem se krepijo ideje iredentizma, vsakršnega sovraštva proti Slovencem, Slovanom, pa tudi Avstrijcem in drugim tujcem. Fašizem začenja svoj uničujoči pohod.

Roman je izšel pri tržaški založbi Mladika. V zvočno obliko pa so ga prelili režiser Alen Jelen, dramska igralka Patrizia Jurinčič Finžgar, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina in tonski mojster Urban Gruden.

Črni obroč je na voljo tudi kot zvočna knjiga.

Pesnik Tomaž Šalamun, ki je živel med letoma 1941 in 2014, je bil zelo navezan na Trst; od tam je izvirala družina njegove matere. Za oddajo smo izbrali njegovo pesem Acquedotto.

Poslušajte skladbe Manuela de Falle in Enriqueja Granadosa.
V Povabilu na koncert bomo predvajali simfonične impresije Noči v španskih vrtovih za klavir in orkester Manuela de Falle, ki jih bodo izvedli: pianistka Stefania Mormone in Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko Efthimiosa Kavalieratosa, nato pa bo kitarist Mak Grgić zaigral Španski ples št. 5 Enriqueja Granadosa v priredbi Miguela Llobeta

V Petkovem koncertnem večeru bomo predstavili posnetke 5. koncerta Simfoničnega cikla Slovenskega narodnega gledališča Maribor, ki je bil 25. aprila 2018. V dvorani Union v Mariboru je nastopil Simfonični orkester SNG Maribor, ki ga je vodil dirigent Aleksander Drčar, sicer profesor dirigiranja na univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu. Kot solist je nastopil uveljavljeni slovenski flavtist Martin Belič iz Slovenske Bistrice, ki je od leta 2007 član simfoničnega orkestra Münchenske filharmonije. Z orkestrom je izvedel Fantazijo za plemiča španskega skladatelja Joaquina Rodriga, iz leta 1954, v priredbi Jamesa Galwaya za flavto. Simfonični orkester SNG Maribor je najprej izvedel skladbo Deimos in Fobos Milka Lazarja, v drugem delu pa obsežno Simfonijo v d-molu francoskega skladatelja Césarja Francka iz leta 1888. Oddajo je pripravila Tjaša Krajnc.

Legenda pravi, da je Giovanni Pierluigi da Palestrina rešitelj cerkvene glasbe, kajti s svojo Misso papae Marcelli/Mašo papeža Marcela je dosegel tudi jasnost in razumljivost besedila v okvirih vokalne polifonije, tako da katoliška cerkev le-te »ni izgnala« iz bogoslužja.
Ansambel The Tallis Scholars je tako za lanskoletne Dneve stare glasbe v Herneju zasnoval program del, ki so nastala pred in po tridentinskem koncilu in zrcalijo poti do jasnosti v glasbi in besedi.

Za takratne »sodnike« so bili vzorni Palestrinovi moteti, najbolj vzhičeni pa so bili menda nad njegovo Mašo papeža Marcela/Misso papae Marcelli.
In tej se bomo posvetili nocoj.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.

Borisa Pahorja sta v njegovem dolgem ustvarjalnem obdobju pritegovali predvsem dve temi: doživetje uničevalnih taborišč med drugo svetovno vojno - to je opisal v romanu Nekropola, in izpostavljeni položaj slovenstva v Trstu. S to temo se ukvarja tudi v svojem spominsko-refleksivnem delu Trg Oberdan. Sam trg, ki je dobil ime po Guglielmu Oberdanku, je temen simbol vseh tistih Slovencev, ki so v zgodovini zatajili slovenske korenine, Guglielmo je bil namreč sin Slovenke Marije Jožefe Oberdank, pod vplivom iredentističnega gibanja pa se je začel zagrizeno zavzemati za italijanstvo ter prav zato zatajil K v svojem priimku. Pahor v svojem delu v izrazito mozaičnem slogu prepleta spomine, refleksije, citate in odlomke iz svojih del in uspe ustvariti izredno avtentičen portret položaja primorskih Slovencev v polpretekli zgodovini. V odlomku, ki smo ga uvrstili v ciklus Literarnih nokturnov in drugih literarnih oddaj ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu, Pahor pripoveduje o usodi slovenskih upornikov med 2. svetovno vojno.