Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Spoštovani poslušalke in poslušalci, v naslednjih minutah predstavljamo nekaj glasbenih vsebin, ki jih lahko danes do poznega večera spremljate na programu Ars. Ob 9.30 v oddaji Musica sacra Polona Gantar predstavlja glasbo, ki jo je navdihnil lik Marije Magdalene, svetnice, ki v katoliški cerkvi goduje 22. julija.

V oddaji Evroradijski koncert ob 11.05, pripravlja jo Marko Šetinc, bomo predvajali posnetek koncerta Simfoničnega orkestra Frankfurtskega radia in pianista Martina Helmchena. Pod dirigentskim vodstvom finskega dirigenta Klausa Mäkelä sta nastopila 1. novembra lani v Veliki dvorani Stare opere v Frankfurtu. Glasbeniki so izvedli Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 54 Roberta Schumanna in Simfonijo št. 7 v C-duru, op. 60, 'Leningrajska', Dmitrija Šostakoviča.

V oddaji Nedeljsko operno popoldne, na sporedu ob 14.35, nadaljujemo s ciklom oddaj Tisoč in en večer, ki jih ob 110. obletnici rojstva posvečamo svetovno znanemu tenoristu in nekdanjemu prvaku Dunajske državne opere, Antonu Dermoti. V sedmi oddaji bo avtorica oddaj Marjana Mrak umetnika predstavila kot interpreta velikih glasbenih oblik.

V oddaji Musica noster amor ob 16h bomo predvajali posnetka s koncerta, ki je potekal 26. septembra lani v cerkvi svete Katarine v Vilni. V litovski prestolnici sta nastopila pianist Jan Krzysztof Broja in Komorni orkester svetega Krištofa iz Vilne pod vodstvom Modestasa Barkauskasa. Na sporedu sta bila Klavirski koncert št. 1 v e-molu, op. 11 Frédérica Chopina in Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92 Ludwiga van Beethovna.

Letos mineva 80 let od smrti francoskega skladatelja in organista Jehana Alaina. Glasbeni raziskovalci njegove kompozicije uvrščajo med najbolj inovativna in najkakovostnejša dela 20. stoletja, v njegovem skladateljskem opusu pa prevladujejo orgelska in komorna dela z orglami, nekatera med njimi Polona Gantar predstavlja v oddaji Obiski kraljice ob 19h.

Mojmir Sepe je 11. julija dopolnil častitljivih 90 let. Ob tej priložnosti bomo ob 20h ponovili oddajo Glasbeni portret, v kateri avtor Marko Kumer v ospredje postavlja predvsem zgodnje jazzovsko ustvarjalno obdobje skladatelja, aranžerja, dirigenta, pianista in trobentača. Mojmir Sepe je kot ustvarjalec in poustvarjalec slovenskemu jazzu in kasneje šansonu in popevki vtisnil svoj neizbrisen pečat. Z izjemnim darom in občutkom za oblikovanje spevnih melodij in bogatih harmonij v prefinjenem sozvočju z besedilom je ustvaril večno zelene bisere slovenske glasbene ustvarjalnosti.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnik, pisatelj, učitelj, novinar in urednik Tone Seliškar je z umetniško besedo razpiral bedo delavskega, zlasti rudarskega življenja in izražal upanje na srečnejše dni. Takšna je tudi njegova pesem Jutro v mestu iz zbirke Pesmi pričakovanja. Pesem so interpretirali dramski igralci Žan Brelih Hatunić, Nika Ganić, Julija Klavžar, Lana Bučevec in Luka Bokšan. Režiser Luka Marcen pa je o interpretaciji pesmi zapisal: »Jutro v mestu je impresija prebujanja v novo, trenutek, ko si želimo, da bi lahko vse, kar poznamo pustili ob strani, in v življenje in svet zakorakali znova, z novo odprtostjo in ga občutili na nov, drugačen način. Prav zato pa se zdi Jutro v mestu vselej vedno znova tudi soočenje z realnostjo, grob trk z okolico, z zvoki in hrupi okolice, ki nam na vsakem koraku poskušajo nekaj dopovedati … se lahko vsi ti stiki in srečanja sploh zlijejo v kaj drugega kot v gluho tišino? Je svet sploh mogoče kdaj zaslišati na novo, brez prtljage včerajšnjega jutra?«

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Podnaslov tokratne verske oddaje je Duhovnost in podjetništvo. V njej gostimo dva ugledna in renomirana podjetnika Francija Pliberška iz Celja in Gregorja Brajoviča iz Maribora. Tema: kako so lahko tudi v najsodobnejše poslovne procese in sisteme vtkani elementi zdrave in odgovorne duhovnosti, sočutja, empatičnosti, pravičnosti in ljubezni - z okusom svetega, božjega, presežnega.

22. julija goduje Marija Magdalena, svetnica, ki je prva opazila, da je Jezusov grob tretji dan po njegovi smrti prazen, hkrati prva, ki je na velikonočno jutro v vrtnarju prepoznala vstalega Jezusa. Pozneje je bila v duhovnih spisih, predvsem v upodabljajoči umetnosti, največkrat orisana kot spokornica z grešno preteklostjo; po eni od zmotnih razlag Svetega pisma naj bi bila celo prostitutka. Kristus jo je res ozdravil, vendar se ne ve, kakšne bolezni. Marija Magdalena, Marija iz Betanije, ki je bila sestra Lazarja in Marte in neimenovana grešnica, ki je Jezusu v farizejevi hiši med obedom mazilila noge, potem ko jih je oprala s svojimi solzami ter obrisala s svojimi lasmi, so bile namreč tri različne ženske. A kakorkoli. Lik Marije Magdalene - prve, druge ali tretje ali vseh skupaj, je postal bogat vir navdiha za umetnike, tudi glasbene.

Iz župnijske cerkve svete Marjete v Šmarjeti na Dolenjskem na 16. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Andrej Golčnik, poje pa pevska skupina mamic pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Davida Dobravca.

V oddaji Evroradijski koncert bomo predvajali posnetek koncerta Simfoničnega orkestra Frankfurtskega radia in pianista Martina Helmchena, ki sta pod dirigentskim vodstvom finskega dirigenta Klausa Mäkelä nastopila 1. novembra lani v Veliki dvorani Stare opere v Frankfurtu. Na sporedu koncerta sta bila Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 54 Roberta Schumanna in Simfonija št. 7 v C-duru, op. 60, 'Leningrajska', Dmitrija Šostakoviča.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pred sto in več leti je visoko v gorenjskih hribih živel Matajev Matija - tako ga je vsaj poimenoval pisatelj Rado Murnik. Njegovo življenje je teklo bolj ali manj enakomerno, trdo je delal in v mislih se je že ženil, nekega dne pa se je napotil v Ljubljano, kjer je bila poročena njegova sestra. Nadaljevanje sledi v oddaji Humoreska tega tedna.
Besedilo interpretira Primož Pirnat.

...

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Tokrat bomo spet predvajali posnetka s koncerta, ki je potekal 26. septembra lani v cerkvi svete Katarine v Vilni in smo ga na programu ARS v oddaji Musica noster amor premierno predstavili januarja letos. V litovski prestolnici sta nastopila pianist Jan Krzysztof Broja in Komorni orkester svetega Krištofa iz Vilne pod vodstvom Modestasa Barkauskasa. Na sporedu sta bila Klavirski koncert št. 1 v e-molu, op. 11 Frédérica Chopina in Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92 Ludwiga van Beethovna.

V tednu, ko smo se spominjali okrogle, stote obletnice fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu, uvrščamo v oddajo izbrani poglavji iz knjige Trst, obrnjen na glavo tržaškega pisatelja Maura Covacicha. Avtor, ki je v Trstu preživel vse otroštvo in mladost, je v knjigi podal svež pogled na mesto, polno nasprotij, mesto, ki mu pravijo tudi »mesto neobstoja«. Trst, obrnjen na glavo, razkriva svoje druge, drugačne, skrite vidike in se zato postavlja po robu s stereotipnim Trstom, kakršnega je tako pogosto prikazovala literatura.

Glasbena medigra

Odrešenje, sodba in kazen so vprašanja, ki so od nekdaj zaposlovala človeka. Knjiga poljskega teologa in katoliškega duhovnika Wacława Hryniewicza »Pričevalci velikega upanja« nas je spodbudila h globljemu teološkemu razmisleku. Kaj označujemo s pojmom »apokatastaza«? Kako so zgodnji cerkveni očetje razumeli kazen? Kaj lahko povemo o resničnosti, ki jo označujemo z besedo »pekel«? Naša gosta sta rusistka in prevajalka dr. Urša Zabukovec in patrolog dr. Miran Špelič. Ponovitev in preoblikovanje oddaje je pripravil Robert Kralj.

Letos mineva 80 let od smrti francoskega skladatelja in organista Jehana Alaina. Vsestransko nadarjeni glasbeni ustvarjalec je življenje izgubil leta 1940 v vihri 2. svetovne vojne. Glasbeni raziskovalci njegove kompozicije uvrščajo med najbolj inovativna in najkakovostnejša dela 20. stoletja, v njegovem skladateljskem opusu pa prevladujejo orgelska in komorna dela z orglami, precej je tudi glasbe z duhovno vsebino in klavirskih del.

Tokrat bo gost Glasbenega portreta legendarni slovenski glasbenik Mojmir Sepe, ki prav v tem času praznuje devetdesetletnico. O zgodnjem, predvsem jazzovskem obdobju njegovega ustvarjanja se bo z njim pogovarjal Marko Kumer.

Leta 1920 rojeni pesnik, novelist in pisatelj za otroke Mohammed Dib velja za enega najbolj uglednih v francoščini pišočih alžirskih literatov. Do svoje smrti leta 2003 je ustvaril obsežen opus, ki ga sestavlja več kakor 30 romanov, posvečenih predvsem alžirskemu boju za neodvisnost, ter številne zbirke kratke proze in poezije. Tri njegove romane, združene v trilogijo z naslovom Alžirija, smo v slovenskem prevodu dobili že leta 1962, pozneje pa za naše prevajalce in založnike očitno ni bil več zanimiv. V tokratni oddaji Literarni portret pa lahko prisluhnete avtorjevi izbrani poeziji.
Avtorica portreta, ki je bil posnet leta 1992, je Klarisa Jovanović, ki je tudi prevedla izbrano poezijo. Interpretira jo Tone Gogala, oddajo pa je režiral Jože Valentič. .

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Slovenski književnik Gregor Strniša je s poezijo in dramatiko močno zaznamoval drugo polovico 20. stoletja. Svojo pesniško pot je začel z zbirko Mozaiki, ki je izšla leta 1959 v Kopru. Knjiga je sicer že zasnovana kot sklenjena celota, vendar posamezne pesmi med seboj še niso tako povezane kot v njegovih poznejših zbirkah, na primer v Odiseju, Zvezdah in zlasti Očesu. V vsaki izmed njih posamezni cikli iz petih pesmi sestavljajo knjigo poezije, v kateri sta pomembna vrstni red ciklov in zgodbeni lok. Pesmi v Mozaikih pa so, nasprotno, razmeroma samostojne celote in za oddajo smo jih iz Strniševega prvenca izbrali devet.
Interpretira jih dramski igralec Matej Puc.