Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled današnjih koncertnih dogodkov začenjamo v Ljubljani, kjer bo nocoj v organizaciji Festivala Ljubljana koncert ob začetku mojstrskih tečajev. Ob 20 h bosta v Viteški dvorani Križank nastopila violist Guy Ben-Ziony in pianist Naaman Wagner. Glasbenika prihajata iz Izraela, na koncertu pa bosta predstavila manj znan repertoar za violo in klavir, izbor stavkov iz baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, Lacrymae, refleksije s temo pesmi Johna Dowlanda Benjamina Brittna, Intermezzo za violo in klavir Nina Rote in Koncertno skladbo za violo in klavir Georgea Enescuja.

V organizaciji ustanove Imago Sloveniae nocoj ob pol devetih v Mestnem muzeju nastopa Godalni kvartet Emona, ki ga sestavljajo Tim Skalar Demšar, violina, Neža Capuder, violina, Tilen Udovič, viola in Katarina Kozjek, violončelo. Mladi glasbeniki, ki se kot kvartet od leta 2018 izobražujejo v razredu profesorja Janeza Podleska, bodo izvedli 4. godalni kvartet Ludwiga van Beethovna in 1. godalni kvartet Edvarda Griega.

V Taverni Koper ob ponedeljkih že tradicionalno potekajo poletni koncerti. Nocoj ob 21h nastopa šestčlanska zasedba Dixie Šok band, ki predstavlja dixieland glasbo, katere začetki segajo na začetek 20. stoletja v New Orleans v Združenih državah Amerike.

V nadaljevanju predstavljamo še nekaj glasbenih vsebin, ki jih lahko danes spremljate na programu Ars. Po Glasbeni jutranjici bo ob 10.05 na vrsti prva oddaja iz cikla Skladatelj tedna, v kateri predstavljamo češkega skladatelja Antonina Dvořáka. Kot piše avtorica Polona Gantar, mu ni bilo do razvijanja novega sloga in ne do utiranja novih poti, šlo mu je le za eno – pisati glasbo, ki bo prihajala od srca in segala do srca – preprosto in iskreno.

Ob 13.30 oddajo Ženske v svetu glasbe Tjaša Krajnc namenja slovenski violinistki Tanji Sonc, ki živi in deluje v Švici, kjer je članica Komornega orkestra Zürich. Poleg rastoče izvajalske poti doma in v tujini je tudi umetniška vodja komornega Festivala Sonc.

Večerni glasbeni spored ob 20.05 začenja oddaja Koncert evroradia, v kateri bomo predvajali posnetek koncerta, ki je nastal 17. maja lani v koncertni hiši Berwald v Stockholmu, Simfonični orkester Švedskega radia je vodil Andrew Manze. Na sporedu so bili Planeti, eno najbolj priljubljenih simfoničnih del britanskega skladatelja Gustava Holsta, Mozartov zadnji Klavirski koncert št. 27, ki ga je kot solist izvedel britanski pianist Paul Lewis in krstna izvedba skladbe Valujoča modrina švedske skladateljice Katarine Leyman.

Glasbeni spored ob 23h zaokrožuje Jazz avenija, ki jo je pripravil Marko Kumer. V ospredju bo letos preminuli saksofonist, dirigent in vodja orkestra Pat Longo in njegovo ustvarjanje. Leta 1979 je v Los Angelesu sestavil Super Big Band, ki je repertoarno združeval tradicionalni zven velikih orkestrov s takrat aktualnimi zvoki jazz-rocka in funka.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

»Imeti čudovito idejo ni nič posebnega. Ideja pride sama od sebe, nobenih zaslug nimamo za to. A vzeti dobro idejo in iz nje narediti nekaj velikega, to je najtežja stvar; to je tisto, čemur se reče resnična umetnost!«, tako je zapisal Antonin Dvořák, tokratni skladatelj tedna. Ni mu bilo do razvijanja novega sloga in ne do utiranja novih poti, šlo mu je le za eno – pisati glasbo, ki bo prihajala od srca in segala do srca – preprosto in iskreno.

O etiki v slovenski družbi poslušamo na vsakem koraku. Javnomnenjski voditelji, vplivneži na družabnih omrežjih, pomembni predstavniki institucij in predvsem politiki dajejo vtis, da poznajo moralne resnice kot svoj žep. Etika je tradicionalna filozofska disciplina in sveti gral filozofskih naporov, zato v poletnem ciklu predstavljamo nekatere poudarke s filozofskega posveta o mestu etike v družbi.
Slovensko filozofsko društvo je v sodelovanju s Slovensko matico junija 2019 v Ljubljani organiziralo srečanje filozofov, ki se poglobljeno ukvarjajo z etiko. Spraševali so se, kaj lahko filozofi ponudijo družbi in pa, ali je morda napočil trenutek, da etiko zaščitijo kot filozofsko disciplino?

V oddaji lahko slišite razmišljanja filozofov in filozofinje:

Borut Ošlaj: Mnoštvo moral in odsotnost etike
Jernej Pisk: Vpliv športa na položaj etike v sodobni družbi
Janez Juhant: Nujnost in težave dialoga o etiki
Smiljana Gartner: Strokovnjaki in izvedenci za etiko

V drugem delu poletnega cikla lahko slišite mnenja Friderika Klampferja, Vojka Strahovnika, Luke Omladiča in Igorja Pribca.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Tokrat predstavljamo pravni esej z uredniškim naslovom "Kje v pravu tiči lepota?". Pred leti ga je za naš program z naslovom »Estetika in pravo« pripravil pravnik Luka Šoukal, in se v njem dejansko spraševal o resnici v pravu in estetiki. Le kaj imata skupnega, porečete, toda Šoukal nas je spomnil, da je vsaj znotraj klasičnih meril lepota znak resnice. Kar seveda ni zadosten, je pa vseeno nujen pogoj njenega doseganja v sodnem postopku na primer. In kar je najpomembnejše, "Simplex sigillum veri" oziroma enostavnost je znak resnice. Izvedeli boste tudi, kdaj in na kakšen način v praksi pravnih reči govorimo o estetskih merilih.

V oddaji Ženske v svetu glasbe predstavljamo violinistko Tanjo Sonc, mednarodno uspešno solistko z orkestri in komorno glasbenico. Po diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Primožu Novšaku leta 2012 je nadaljevala študij v Salzburgu: na Inštitutu Leopolda Mozarta v razredu profesorice Wonji Kim Ozim in na Univerzi za glasbo Mozarteum pri profesorju Igorju Ozimu. Tanja Sonc se je nato izpopolnjevala v razredu profesorice Nore Chastain na Visoki šoli za umetnosti v Zürichu, kjer je z odličnim uspehom končala orkestrsko diplomo in nato še solistično koncertno diplomo. Januarja 2015 je v orkestrskem ciklu Narodnega doma Maribor nastopila z Zagrebškimi solisti, julija 2015 pa se je v Salonu glasbenih umetnikov Festivala Lent prvič predstavila v duu Apollonis z violinistko Boženo Angelovo. Violinistka Tanja Sonc bo v duu Apollonis zaigrala 3. stavek Sonate za dve violini v G-duru, op 3, št. 3, Jean-Marie Leclairja in Rondo za violino in godala v A-duru, D438, Franza Schuberta z Zagrebškimi solisti. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor z violinistko Tanjo Sonc, ki je poleg rastoče izvajalske poti doma in v tujini tudi umetniška vodja komornega Festivala Sonc.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

V prvih treh oddajah, posvečenih Janu Van der Roostu, ste se lahko dodobra seznanili s skladateljevimi najobsežnejšimi ter hkrati umetniško najbolj smelimi deli za danes mednarodno najbolj razširjeno zasedbo koncertnega pihalnega orkestra, danes pa bomo predvajali dve izbrani deli, izvirno nastali za zasedbo fanfarskega orkestra, ki jo bomo tudi podrobneje predstavili. Fanfarski orkester glasbenega kolegija Senzoku Gakuen bo pod skladateljevim vodstvom najprej izvedel skladbo z naslovom "Ostinato", nato pa bo Fanfarski orkester Kempenbloei iz Achela pod vodstvom Ivana Meylemansa izvedel še delo The Swan on the Hill.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Le kdo ne pozna bralne značke, ki z geslom »S knjigo v svet« spodbuja prostovoljno branje v prostem času? Priznanje, ki sta ga po češkem zgledu oblikovala Leopold Suhadolčan in Stanko Kotnik, letos praznuje 60 let. Uvod v jubilej pomeni knjižna izdaja pesniških poslanic tržaškega avtorja Marka Kravosa, ki je nastala med epidemijo in jo je pesnik namenil članom društva Bralna značka. Prehajanje iz žanra v žanr, mešanje napetosti z atmosfero, grozljivosti s pretresljivostjo in žanrskih klišejev z izdelano psihologijo pa so po mnenju žirije odlike grozljivke Koča, zmagovalnega celovečernega filma letošnjega Grossmanovega festivala fantastičnega filma, ki se je s podelitvijo nagrad v soboto sklenil v Ljutomeru.

Ob Beethovnovem letu na našem programu Beethovnove glasbe ne manjka. Bomo pa danes poslušali posnetek lanskega koncerta, ko je Beethovnova glasba zvenela v zaznamovanje drugih obletnic. Lani je namreč minilo 100 let od ustanovitve Univerze v Ljubljani ter Konservatorija za glasbo in balet, Akademija za glasbo pa je zaznamovala svojo 80-letnico. Ob tem jubileju je na otvoritvi 34-tih Slovenskih glasbenih dnevov zaigral akademijski simfonični orkester, ki je s svojim nastopom zaznamoval še 200 let od izvolitve Ludwiga van Beethovna za častnega člana takratne Filharmonične družbe.
Izvoljen je bil 15. marca 1819, v pismu 4. maja omenjenega leta pa se je Beethoven za izvolitev prijazno zahvalil in skromno zapisal, da ceni priznanje, ki mu ga je družba podelila s to diplomo kljub njegovim »neznatnim zaslugam za glasbo«. V zahvalo je Filharmonični družbi poslal tudi podpisan izvod svoje pastoralne simfonije. Prav to partituro, ki jo danes hrani NUK, so lani aprila izvedli študenti.

Avtorji recenzij so Aljaž Koprivnikar, Anja Radaljac in Iztok Ilich.

Kantušer je po drugi svetovni vojni končal študij kompozicije pri Srečku Koporcu, leta 1950 je začel obiskovati predavanja Olivierja Messiaena, udeležil se je tudi poletnih tečajev v Darmstadtu. Še posebno dejaven je bil kot ustanovitelj mednarodne biblioteke sodobne glasbe. Ko je deloval kot skladatelj in promotor sodobne glasbe, je spoznal, da je ta nujna, prizadeval pa si je tudi za ustanavljanje podobnih institucij pri nas.

Osrednja oseba romana je nenavadni popotnik Boškin. Roman pa ne podaja zaokrožene, enovite, vzročno-posledično tekoče, razvojne, življenjske romaneskne ali novelske zgodbe štrigona Boškina, temveč niza različne, v marsičem tudi raznorodne in različno obsežne zgodbe, dogodke in dejanja. Roman poudarjeno poteka kot popotovanje večnega popotnika Boškina od zgodbe do zgodbe, do zmage nad Štafuro in ponovnega rojstva. Boškin nima takšnega notranjega razvoja, kakršnega opisujejo realistični psihološki romani, vendar se njegova notranja moč stopnjevito bogati, in sicer po magični, smrtnikom nedoumljivi poti.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.

Planeti, od Marsa do Neptuna, je eno najbolj priljubljenih in največkrat izvajanih simfoničnih del britanskega skladatelja Gustava Holsta. Sugestivna in dramatična glasba navdihuje že več kot 100 let po njenem nastanku in nocoj jo bomo doživeli za Mozartovim poslednjim Klavirskim koncertom št. 27, ki ga bo izvedel britanski pianist Paul Lewis. Dodatno bomo slišali še zanimivo krstno izvedbo skladbe Undulating Blue/Valujoča modrina cenjene orkestralne skladateljice švedskega rodu Katarine Leyman. Posnetek koncerta je nastal 17. maja lani v koncertni hiši Berwald v Stockholmu, Simfonični orkester Švedskega radia je vodil Andrew Manze.

Večplastna komedija Razbiti vrč je kánonsko delo nemške romantike.

Prevajalec: Janko Moder
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Režija: Rosanda Sajko

Walter, sodni svetnik - Vladimir Skrbinšek
Adam, vaški sodnik - Stane Sever
Lich, sodni pisar - Andrej Kurent
Marta Ruhl, vdova - Duša Počkaj
Eva, njena hči - Milena Zupančič
Vid, kmet - Tone Homar
Rupreht, njegov sin - Danilo Benedičič
Brigita, Ruprehtova teta - Mila Kačič

Sodelovali so: Mara Černe, Mina Jeraj in Milan Kalan.

Traja: 54'07''
Produkcija Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija v juniju 1969.

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.

Za oddajo smo izbrali deset pesmi Ane Marije Bezjak. Njene refleksivne pesmi so močno prežete z lirsko izpovednostjo in izzvenijo v hrepenenje po boljšem in drugačnem svetu. Interpretira jih dramska igralka Stannia Boninsegna. Oddaja je bila prvič na sporedu leta 1999.