Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Tina Ogrin, ki je izbrala skladbe skladateljev baroka, klasicizma, romantike in 20. stoletja.
Sledila bo oddaja Skladatelj tedna, v kateri bo Polona Gantar predstavila zgodnje življenje Antonina Dvoržaka. V času po koncu študija na praški orgelski šoli oz. preden se je poročil, je ustvaril neverjetno število glasbenih del, čeprav takrat ni bilo nobeno od njih izvedeno. In ker je bil izredno samokritičen, je večino napisanega uničil. Prvo delo, za katerega je menil, da je dovolj dobro, da mu dodeli opusno številko in s katero je uradno začel svojo skladateljsko kariero, je bil Godalni kvartet v a-molu iz leta 1861.
Veliki džezovski orkestri - big bandi so v zgodovini imeli pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih let 20. stoletja so se obdržali vse do danes. V oddajo Orkestralni jazz, ki jo pripravlja Hugo Šekoranja boste poslušajte zgodbe iz preteklosti in sodobne džezovske orkestre.
V oddaji Koncertni dogodki na tujem Polona Kováčič izbira koncerte iz ponudbe Evroradijske mreže radijskih postaj. Tokrat se odpravljamo na Dunaj, v Musikverein, v katerem je 29. januarja lani gostoval Orkester Gewandhaus iz Leipziga pod vodstvom Andrisa Nelsonsa. Na programu sta bili Simfonija št. 2 v C-duru Roberta Schumanna in Simfonija št. 4 v A-duru, »Italijanska«, Felixa Mendelssohna - Bartholdyja, za uvod pa so glasbeniki zaigrali še eno Mendelssohnovo delo: Uverturo Ruy Blas, op. 95.
V oddaji Zborovska glasba, ki jo pripravlja Brigita Rovšek, vabimo vas k spremljanju Ansambla Renner iz Regensburga, Slovenskega komornega zbora in Zbora Sine nomine. V njihovi interpretaciji boste poslušali Reinkarnacije in Agnus Dei Samuela Barberja ter Štiri pesmi na besedila Jožeta Udoviča Uroša Kreka.
V terminu oddaje Glasba našega časa boste poslušali oddajo Bora Turela iz cikla Po poteh elelktroakustične glasbe, s katero bomo na poletnem popotovanju po valovitih ravninah pod ravnikom obiskali dežele Srednje in Južne Amerike ter Indonezijo.
Ob koncu tokratnih Glasbenih poudarkov pa še vabilo na koncert, ki bo nocoj ob 21. uri potekal v preddverju Križank v okviru Festivala Ljubljana. Nastopil bo Ansambel Gustava Mahlerja, na sporedu koncerta pa bodo dve delu Ludwiga van Beethovna v transkripciji za violino in orkester: Ariji iz opere Fidelio in transkripcija Koncerta za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 19, ter Koncert za klavir, violino in godalni orkester v d-molu Felix Mendelssohna.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V obdobju po koncu študija na praški orgelski šoli oz. preden se je poročil, je ustvaril neverjetno število glasbenih del, vendar takrat nobeno izmed njih ni bilo izvedeno. In ker je bil izredno samokritičen, je večino napisanega uničil. Prvo delo, o katerem je menil, da je dovolj dobro, da mu dodeli opusno številko, in s katerim je uradno začel svojo skladateljsko kariero, je bil Godalni kvartet v a-molu iz leta 1861.

V oddaji Slovenski solisti vas vabimo k poslušanju pogovora s klarinetistom Jožetom Kotarjem. Dvanajst let je bil solo klarinetist v Orkestru Slovenske filharmonije, danes pa je redni profesor klarineta na ljubljanski Akademiji za glasbo in solo klarinetist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Kot solist, komorni glasbenik in član različnih komornih sestavov nastopa doma in v tujini, vodi seminarje za klarinet in komorno igro ter sodeluje v žirijah mednarodnih tekmovanj. Z umetnikom se je pred tremi leti pogovarjala Vesna Volk.

Oddajo namenjamo skladatelju Josipu Pavčiču, 18. julija je namreč minilo 150 let od njegovega rojstva. Že zelo zgodaj je začel s komponiranjem. Skladal je v poznoromantičnem slogu, ki mu je ostal zvest vse življenje. Njegove skladbe so večinoma prikupne miniature za klavir, pisal pa je tudi zborovske skladbe in samospeve. Ti so še posebej priljubljeni, saj jih odlikujeta skladateljev čut za melodično linijo in izdelana, tehnično dovršena klavirska spremljava. V oddaji bomo poslušali njegove samospeve, ki jih je napisal na besedila Otona Župančiča ter nekaj klavirskih skladb.

Gozd je za Slovence več kot samo ekonomska dobrina, ki daje les in zaslužek za življenje. Gozd širi mir, prinaša sprostitev po napornem delu ter zdravilno deluje na telo in duha. Je dom prepletene združbe rastlin, živali, gliv in mikroorganizmov. Za človeka imajo številna drevesa tudi simbolen pomen. O tem bomo govorili v današnji ponovitvi oddaje o gozdu in Slovencih. Njen avtor je Ivan Merljak.

Vabimo vas k poslušanju gledališke glasbe Mitja Vrhovnika Smrekarja. Za gledališče je začel skladati v zgodnjih 90-ih letih prejšnjega stoletja, njegove začetke pa zaznamuje sodelovanje z režiserjem Matjažem Pograjcem in skupino Betontanc. Pozneje se je glasbi za gledališče popolnoma posvetil in dandanes sodeluje z najopaznejšimi imeni slovenske in mednarodne gledališke srenje, med njimi z Matejo Koležnik, Ivico Buljanom in Janezom Pipanom. Ti so za uvod v oddajo na kratko povedali nekaj misli o sodelovanju z Mitjo Vrhovnikom Smrekarjem, ki je leta 2017 prejel nagrado Prešernovega sklada za področje scenskih umetnosti. Takrat je bila oddaja, ki jo bomo zdaj slišali, posneta. Prevod je bral Jure Franko, zvočno jo je oblikoval Miha Klemenčič, avtorica je Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra

Veliki džezovski orkestri (big bandi) so v zgodovini imeli pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih let 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Poslušajte zgodbe iz preteklosti in sodobne džezovske orkestre.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Tramvaj je potnike prvič zapeljal po ulicah prestolnice jeseni leta 1901, svojo zadnjo vožnjo (vsaj za zdaj) pa je opravil pozimi leta 1958, ko ga je pospremila množica ljudi. Ena izmed prikolic vozila, ki je v obdobju pred drugo svetovno vojno in takoj po njej močno zaznamovalo Ljubljano, je odslej del stalne razstave v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki; kot poudarjajo v muzeju, je še posebno zanimiva zato, ker so jo v izvirni obliki izdelali leta 1947 v delavnicah ECŽ, Električne cestne železnice, predhodnice Ljubljanskega potniškega prometa, in je pomenila sintezo vrhunskega slovenskega tehniškega znanja, dela in usposobljenosti.

Tokrat se odpravljamo na Dunaj, v Musikverein, v katerem je 29. januarja lani gostoval Orkester Gewandhaus iz Leipziga pod vodstvom Andrisa Nelsonsa. Na programu sta bili Simfonija št. 2 v C-duru Roberta Schumanna in Simfonija št. 4 v A-duru, »Italijanska«, Felixa Mendelssohna - Bartholdyja, za uvod pa so glasbeniki zaigrali še eno Mendelssohnovo delo: Uverturo Ruy Blas, op. 95.

Neverjetno se zdi, da ima Slovenija v retoriki dva svetovna rekorda. Imamo največ šol retorike na prebivalstvo in smo edini, ki imajo retoriko kot samostojni predmet v osnovni šoli. Ali to pomeni, da smo tudi izvrstni retoriki? Kakšen retorik je predsednik države Borut Pahor? Kaj odlikuje dobrega retorika v klasičnem pomenu besede? V ponovitvi oddaje o retoriki je bil gost redni profesor retorike in argumentacije, direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar.

Samuel Barber: Reinkarnacije in Agnus Dei
ter Štiri pesmi na besedila Jožeta Udoviča Uroša Kreka:
gospe in gospodje,
to je program nocojšnjega zborovskega mozaika.
Zvenel pa bo ob izvedbah Ansambla Renner iz Regensburga, Slovenskega komornega zbora in Zbora Sine nomine.

Osrednja oseba romana je nenavadni popotnik Boškin. Roman pa ne podaja zaokrožene, enovite, vzročno-posledično tekoče, razvojne, življenjske, romaneskne ali novelske zgodbe štrigona Boškina, temveč niza različne, v marsičem tudi raznovrstne in različno obsežne zgodbe, dogodke in dejanja. Poudarjeno teče kot popotovanje večnega popotnika Boškina od zgodbe do zgodbe, vse do zmage nad Štafuro in ponovnega rojstva. Boškin ne doživi takega notranjega razvoja, kakršnega opisujejo realistični psihološki romani, vendar se njegova notranja moč stopnjevito bogati, in sicer po magični, smrtnikom nedoumljivi poti.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Tudi v današnji oddaji bomo v družbi muzikala Beautiful: The Carole King Musical. Carole King je najuspešnejša skladateljica v obdobju od leta 1955 do leta 1999, saj je napisala ali pa sodelovala pri pisanju 118-ih uspešnic. Sicer pa je izdala 25 solističnih albumov, zadnjega leta 2010. Z delom si je med drugim prislužila tudi štiri nagrade grammy.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih posneli za naš arhiv s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Kdo ne pozna knjige Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo Jeromea Klapke Jeromea? Toda ta knjiga nikakor ni edino Jeromeovo delo, ki ga je vredno prebrati. V slovenskih prevodih imamo tudi deli Trije možje se klatijo in Dnevnik romanja. Jerome je bil in je še izredno priljubljen britanski avtor predvsem zaradi svojega nenadkriljivega smisla za humor. Življenje pa ga ni prav nič razvajalo in od svojega štirinajstega leta naprej je moral trdo delati. V zvezi s tem je v Treh možeh v čolnu v svojem slogu zapisal: "Delo imam strašno rad, zdi se mi očarljivo. Dolge ure bi lahko posedal in ga opazoval. Rad ga imam vselej ob sebi in že ob misli, da bi ga opravil in se ga znebil, me zaboli srce." V drugi knjigi z naslovom Lenobne misli lenobnega človeka pa: "Nemogoče je dosledno uživati v lenarjenju, če človeka ne čaka cel kup dela." Vabimo vas k poslušanju oddaje, ki jo je leta 2010 pripravila Mateja Perpar.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Črtica Vsiljivka Jorgeja Luisa Borgesa je bila prvič objavljena v drugi izdaji El Alepha leta 1966, štiri leta pozneje pa je bila v Brodievem poročilu prva izmed črtic. V obsežnem Borgesovem opusu je prav ta črtica nenavadno kruta. Razlagali so jo z vidika psihoanalize, antropologije, družboslovja in drugih ved. Prevedla jo je Milena Ahčin, leta 2014 je interpretiral Milan Štefe.