Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ludwig van Beethoven: Sonata za klavir št. 21 v C-duru, Waldstein, op. 53
Izvajalec: Hinko Haas, klavir

Wolfgang Amadeus Mozart: Klavirski trio v G-duru, K. 564
Izvajalec: Trio Arion v zasedbi: Igor Ozim, violina, Walter Grimmer, violončelo in llse von Alpenheim, klavir

Frédéric Chopin: Nokturno št. 8 v Des-duru, op. 27, št. 2
Izvajalka: Dubravka Tomšič Srebotnjak, klavir

Camille Saint - Saëns: Sonata za fagot in klavir, op. 168
Izvajalca: Zoran Mitev, fagot in Hinko Haas, klavir

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Anamarija Štukelj Cusma, ki vas bo v to dopoldne na programu Ars popeljala z izborom prijetne glasbe od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja. V zadnji uri se ji bo z Jazzovsko jutranjico pridružil Hugo Šekoranja.
Cikel oddaj Skladatelj tedna tokrat pripravlja Polona Gantar, v tem tednu pa spoznavamo delo in življenje Antonína Dvořáka. V tretji oddaji boste spoznali, kako je dotlej anonimni violist v orkestru postal obetajoči skladatelj. Spodbujen s pozitivnimi kritikami se je Dvořák zatem izkazal z novimi deli, ki so nastajala drugo za drugim: s tremi godalnimi kvarteti, komično opero enodejanko, številnimi krajšimi skladbami, ki so se, žal, porazgubile, ter z dvema novima simfonijama – v E-duru in d-molu.
V Arsovih spominčicah vas Tjaša Krajnc vabi k poslušanju komornih in orkestralnih skladb francoskih skladateljev Alberta Roussela, Jacquesa Iberta in Erika Satieja, ki so ustvarjali v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja.
V oddaji Čas, prostor in glasba, ki jo je pripravil Pavel Mihelčič, bomo poslušali, kako se je po dolgem romantičnem obdobju v zadnjem desetletju 19. stoletja glasba začela osvobajati, poslušalci pa so ostrmeli pred novimi oblikami. Nekatere so bile stroge, skoraj matematično precizne, številne pa so pred prihajajočim 20. stoletjem prevzele svobodne oblike.
Od dvajsete ure bo program Ars posvečen zvenenju sodobne glasbe. V Arsovem art ateljeju bomo predvajali posnetek zadnjega koncerta Festivala Slowind 2018, v oddaji Glasni novi svet pa bo Primož Trdan predstavil glasbo znamenite, zgodovinsko pomembne, a še vedno dejavne in zanimive argentinske skladateljice Beatriz Ferreyra. Razlog je nova plošča s tremi novejšimi elektroakustičnimi deli, ki je nedavno izšla pri britanski založbi Persistence of Sound.
Ob koncu tokratnih Glasbenih poudarkov pa še vabilo na koncert. V okviru festivala Imago Sloveniae bo v Mestnem muzeju ob 20.30 potekal koncert Domna Marinčiča in Tomaža Sevška. Priznana slovenska glasbena specialista za historično prakso bosta na zgodovinskih glasbilih izvedla glasbo Johanna Sebastiana Bacha.

Boudewijn Buckinx: Klavirski trio št. 1
Izvajalci: Elena Denisova, violina; Jozef Podhoransky, violončelo; Aleksej Kornienko, klavir

Friedrich Kuhlau: Kvintet št. 3 v A-duru
Izvajalca: Jean Pierre Rampal, flavta, in Godalni kvartet Juilliard

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Jani Golob: Sonata za violino in klavir št. 1
Izvajalca: Volodja Balžalorsky, violina, in Hinko Haas, klavir

Lucijan Marija Škerjanc: Improvizacije za klavir
Izvajalec: Hinko Haas, klavir

Blaž Pucihar: Summer sonata za violončelo in klavir, op. 8
Izvajalca: Nikolaj Sajko, violončelo, in Miha Haas, klavir

George Gershwin: Rapsodija v modrem za klavir
Izvajalec: Hinko Haas, klavir

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije kot tudi zgodovine džeza.

Doslej anonimni violist v orkestru je postal obetajoči skladatelj. Spodbujen s pozitivnimi kritikami se je zatem izkazal z novimi deli, ki so nastajala drugo za drugo: s tremi godalnimi kvarteti, komično opero enodejanko, številnimi krajšimi skladbami, ki so se žal porazgubile ter z dvema novima simfonijama – v E-duru in d-molu. Leta 1874 in 1875 je ustvaril tudi nekaj Nocturnov – namenil jih je orkestru oz. za violini in klavirju ter klavirju štiriročno.

Prevzetnost in pristranost je najbolj znani roman angleške pisateljice Jane Austen. Skrbí matere petih za zakon godnih hčera so za avtorico primerna priložnost, ob kateri razkriva puhlost srednjega in višjega sloja na angleškem podeželju. Jane Austen je živela v obodbju romantike, vendar je njeno pisanje bolj kot nekonvencionalni in globoko čustveni romantiki bližje idejam empirizma in kritičnega razsvetljenstva. Po njenih romanih so posneli veliko število filmov in televizijskih nadaljevank. Oddajo je leta 2009 pripravila profesorica Nada Barbarič v okviru maturitetnega eseja. Odlomke iz romana Prevzetnost in pristranost je prevedla Majda Stanovnik, interpretirali pa so jih dramski igralci Vesna Jevnikar, Stannia Boninsegna, Mojca Fatur, Andrej Nahtigal in Boris Ostan; napovedovalca Alenka Resman in Igor Velše, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Matjaž Miklič in Zmago Frece, režija Igor Likar.

Kratka glasbena medigra.

V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju komornih in orkestralnih skladb francoskih skladateljev Alberta Roussela, Jacquesa Iberta in Erika Satieja, ki so ustvarjali v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Slovenski glasbeniki in orkestri bodo izvedli skladbo Igralci na flavto za flavto in klavir v štirih stavkih Alberta Roussela, Koncertantno simfonijo za oboo in godala Jacquesa Iberta in skladbo La belle excentrique / Lepa čudakinja za simfonični orkester Erika Satieja. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 23. julija, ob 5.05.

Gabriela Babnik je v svojem pisanju že večkrat soočila ali problematizirala afriško in evropsko kulturo, še natančneje slovenski prostor. Tu v avto postavi mlad par, njo, Slovenko, in njega, Afričana, očeta in mamo dveh deklic. Vračata se iz nakupovalnega središča, ko pogovor nanese na nepojasnjene in nevralgične točke v njunem odnosu. Predvsem jih hoče razčistiti ona. Toda on se vsakič spretno izmakne jasnemu odgovoru in preide na drugo temo. Brbotanje drame pod na videz prijetnim, na trenutke celo šaljivim pogovorom pušča grenak okus neizrečenega.

Režiserka: Špela Kravogel
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Nejc Zupančič
Glasbena oblikovalka: Sara Železnik

ONA – Sabina Kogovšek Zrnec
ON – Jurij Zrnec
BLAGAJNIČARKA – Violeta Tomič

Traja: 13'34''
Produkcija Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija februarja leta 2013.

Glasbena medigra.

Če so še nedavno očetje veljali za avtoritarno in velikokrat odsotno družinsko figuro, so se v zadnjih desetletjih vloge moških kot očetov bistveno spremenile. Vse več se jih dejavno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Sociologi in sociologinje govorijo o fenomenu novega očetovstva oziroma o novih skrbnih očetih. Spremenile so se individualne predstave in želje glede očetovstva. Spremenile pa so se tudi politike, ki z mehanizmi očetovskega in starševskega dopusta omogočajo enakovrednejše starševstvo. O tem, kako živijo moški med delom in starševstvom danes, in o sodobnem očetovstvu bomo govorili v oddaji Glasovi svetov. Pred mikrofon smo povabili doktorico socioloških znanosti Živo Humer iz Mirovnega inštituta ter direktorja in ustanovitelja Ekvilib Inštituta Aleša Kranjca Kušlana.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Med neredkimi umetniki, ki so se odzvali na tesnobo epidemije, je priznani modernistično usmerjeni slikar Herman Gvardjančič. Trenutno predstavlja dela iz dveh ciklov, ki tematizirata epidemijo in požare v Avstraliji. Te risbe »ne bi smele nikoli nastati. Vendar so nastale, ker je sila njihovih zgodb delovala na mene s tako močjo, da ni bilo nikoli vprašanje, jih upodobiti ali ne. Preprosto sem jih moral ˝zapisati˝,« Gvardjančič razmišlja ob razstavi v ljubljanski galeriji Equrna.
Med področji, ki so jo zaradi epidemije novega koronavirusa najslabše odnesla, pa je zagotovo tudi film. V pomladnih mesecih so bile kinodvorane zaprte in filmski festivali odpovedani, poletni meseci pa so jim bolj naklonjeni zaradi možnosti priljubljenega kina na prostem. Za nami je že Grossmannov festival fantastičnega filma in vina v Ljutomeru, v prihodnjih tednih pa se bodo tako odvili še festival kratkega filma FeKK v Ljubljani, Kino Otok v Izoli, DokuDoc v Mariboru in Shots v Slovenj Gradcu. Kljub negotovim razmeram filmskim druženjem zeleno luč prižigajo tudi v Sarajevu in v Benetkah, priljubljeni Motovun v hrvaški Istri pa so organizatorji tik pred začetkom zaradi ponovnega povečanja števila okužb v državi morali odpovedati.

Med Schumannovimi samospevnimi deli najdemo tudi Šest pesmi na poezijo Nikolausa Lenaua z Rekvijemom. Gre za cikel, ki ga je skladatelj ustvaril v Dresdnu, preden se je preselil v Düsseldorf, nastanek skladbe pa spremlja posebna zgodba. Skladatelj je namreč zmotno verjel, da je pesnik Lenau umrl in zato je petim samospevom na koncu dodal še Requiem. Dejanje se je izkazalo za preroško: prav na dan prve izvedbe, 25. avgusta 1850, na domu Schumannovega prijatelja Bendemanna, je Lenau v resnici umrl.

Namesto oddaje Glasbeni utrip bo tudi tokrat na sporedu Glasbena medigra.
Ker je bil na današnji dan leta 1919 glasbenemu občinstvu premierno predstavljen balet Trirogeljnik, za katerega je glasbo napisal Manuel de Falla, bomo ob tej priložnosti del te glasbe predstavili v današnji medigri. Tudi v nadaljevanju se bomo posvetili španski glasbi. Zazvenela bodo še tri glasbena dela španskih skladateljev, in sicer dve Isaaca Albéniza ter cikel skladb Enriqueja Granadosa.

Ko se je po dolgem romantičnem obdobju v zadnjem desetletju 19. stoletja glasba začela osvobajati, so poslušalci ostrmeli pred novimi oblikami. Nekatere so bile stroge, skoraj matematično precizne, številne pa so pred prihajajočim 20. stoletjem prevzele svobodne oblike. Fantazija je pustila sled tudi v glasbi, ki se je hotela otresti romantične miline. Glasba je začela poudarjati nove čutne premike. Glasba je popisala nove, svobodne oblike.

Osrednja oseba romana je nenavadni popotnik Boškin. Roman pa ne podaja zaokrožene, enovite, vzročno-posledično tekoče, razvojne, življenjske romaneskne ali novelske zgodbe štrigona Boškina, temveč niza različne, v marsičem tudi raznorodne in različno obsežne zgodbe, dogodke in dejanja. Roman poudarjeno poteka kot popotovanje večnega popotnika Boškina od zgodbe do zgodbe, do zmage nad Štafuro in vnovičnega rojstva. Boškin nima takšnega notranjega razvoja, kakršnega opisujejo realistični psihološki romani, vendar se njegova notranja moč stopnjevito bogati, in sicer po magični, smrtnikom nedoumljivi poti.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

V oddaji Arsov art atelje bomo predvajali posnetek sklepnega koncerta dvajsetega festivala sodobne glasbe – Festivala Slowind, ki je s šestimi koncerti potekal med 6. in 20. novembrom 2018. V nocojšnji oddaji bomo predvajali posnetek koncerta z naslovom Dogodki, lesketanja, sledi, sence …, ki je 20. novembra 2018 potekal v Slovenski filharmoniji.

Oddajo v celoti namenjamo glasbi znamenite, zgodovinsko pomembne, a še vedno dejavne in zanimive argentinske skladateljice Beatriz Ferreyra. Razlog je nova plošča s tremi novejšimi elektroakustičnimi deli, ki je nedavno izšla pri britanski založbi Persistence of Sound.

Posvečamo se tako zgodovini džeza kot najnovejšim džezovskim izdajam.

Grška antična pesnica Sapfo je živela v sedmem in šestem stoletju pred našim štetjem na otoku
Lesbos. Njena poezija je bila označena za lirsko, čeprav je Sapfino pesništvo v celoti zaznamoval kult
Afrodite in Muz. Prostor tega kulta pa je bila skupnost, ki je imela poleg muzičnega tudi bolj oprijemljivo
družbeno poslanstvo. Za razumevanje njene poezije, ki je ohranjena v fragmentih, je potreben poseben
posluh za antiko ter upoštevanje duha te dobe - na primer: nekatere njene pesmi so bile namenjene
zborovskemu petju. Prva pesem, uvrščena v Nokturno, je posvečena boginji Afroditi in je njena
edina pesem, ohranjena v celoti, druge so fragmenti. Nikar ne zamudite.