Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ponedeljek, 27. jul. 2020

Ars • Pon, 27. jul.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Tokratni cikel oddaj Skladatelj tedna pripravlja Polona Gantar. Ta teden bomo spoznavali življenje in delo Johanna Georga Leopolda Mozarta. Letos namreč mineva 300 let od njegovega rojstva. Čeprav je navadno v senci svojega dosti slavnejšega sina Wolfganga Amadeusa, so njegove zasluge za razvoj glasbene umetnosti precejšnje – ne le da je ustvaril vrsto instrumentalnih in tudi nekaj vokalnih kompozicij, ki se danes vse premalo izvajajo, je tudi avtor slovitega violinskega priročnika.

V oddaji Ženske v svetu glasbe bo Tjaša Krajnc predstavila sopranistko Sonjo Hočevar, ki je bila v drugi polovici 20. stoletja ena najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih solistk in ena najuglednejših liričnih in koloraturnih sopranistk. V ljubljanski Operi je leta 1948 postala članica opernega zbora, kot solistka pa je debitirala leta 1953 z vlogo Gilde v Verdijevem Rigolettu. Predstavili bomo izbor njenih posnetkov opernih arij, ki jih je v letih od 1957 do 1972 posnela s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana ter z zborom in orkestrom Opere SNG Ljubljana.

V ciklu oddaj Medenina in patina Igor Krivokapič nadaljuje s sklopom oddaj, v katerem se seznanjate z opusom enega prvakov sodobnega ustvarjanja za godbe, Flamca Jana Van der Roosta. Ta in prejšnja sta namenjeni predstavitvi del, ki jih je izvirno zložil za fanfarski orkester, danes značilno godbeniško zasedbo dežel Beneluxa, nekdaj pa zelo priljubljeno in razširjeno na vsem območju frankofonskega kulturnega vpliva. Ta mogočna zasedba saksovih glasbil, klasičnih trobil in tolkal dandanašnji znova pridobiva pri priljubljenosti prav po zaslugi glasbe skladateljev, kot je Van der Roost.

Prejšnji teden smo v oddaji Nove glasbene generacije poslušali prvi del lanskega otvoritvenega koncerta Slovenskih glasbenih dnevov, na katerem je nastopil Simfonični orkester Akademije za glasbo z dirigentom Simonom Dvoršakom. Takrat se je v prvem delu koncerta predstavil z izvedbo Beethovnove Pastoralne simfonije, ki smo jo torej že slišali, v drugem delu večera pa je pod taktirko Simona Dvoršaka izvedel še dela Bravničarja, Lajovca in Kozine in prav ta dela nas čakajo v tokratni oddaji, ki jo pripravlja Vesna Volk.

V oddaji Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti je Mihael Kozjek izbral orkestrsko glasbo Tomaža Habeta, Matije Bravničarja in Blaža Arniča. Slišali boste lahko Bravničarjev Divertimento za klavir in godala s solistko Zdenko Novak v glavni vlogi, Arničevo simfonično pesnitev z naslovom Divja jaga in Koncert za trobento in orkester Tomaža Habeta, v katerem bo solist na trobenti Tibor Kerekeš.

V Koncertu Evroradia je Polona Kovačič izbrala koncert Orkestra Filharmonije na Labi Severnonemškega radia. S programom »Fagerlund, Stravinski in Ravel« se je finski dirigent Hannu Lintu vrnil k temu orkestru na koncertnem večeru, ki je potekal 15. februarja lani v Hamburgu.

Ob koncu našega glasbenega druženja na Programu Ars pa boste lahko v oddaji Marka Kumerja Jazz avenija poslušali glasbo za bas saksofon. To glasbilo je koncipirano podobno kot njegova baritonska varianta, le da je večje in ima globlji zven. Dandanes parte v resni glasbi, ki so bili nekoč napisani za bas saksofon, običajno namenijo tubi, v jazzu in popularni glasbi pa kontrabasu ali bas kitari. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so bas saksofon pogosto uporabili kot ritmičen instrument v zgodnjejazzovskih zasedbah. V oddaji bomo poslušali nekatere glasbenike, ki so bas saksofon uporabili v jazzu.

Vabimo vas tudi na dva nocojšnja koncerta. V Viteški dvorani v Križankah v Ljubljani bodo nastopili violončelist Jens-Peter Maintz ter pianista Epifanio Comis in Keiko Tamura. Izvedli bodo glasbo Clementija, Chopina, Bacha in Beethovna. V Mestnem muzeju v Ljubljani pa bo nastopil pianist Tim Jančar in izvedel Sonato št. 21 v C-duru Ludwiga van Beethovna, izbor Preludijev op. 32 Sergeja Rahmaninova, Barkarolo op. 60 Frederica Chopina in Špansko rapsodijo Franza Liszta.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

Tokratni skladatelj tedna bo Johann Georg Leopold Mozart in vabimo vas, da skupaj z nami odkrivate in spoznavate njegovo življenje in delo. Čeprav je navadno »v senci« svojega dosti slavnejšega sina Wolfganga Amadeusa, so njegove zasluge za razvoj glasbene umetnosti precejšnje – ne le da je ustvaril vrsto instrumentalnih in tudi nekaj vokalnih kompozicij, ki se danes vse premalo izvajajo, je tudi avtor slovite violinske šole oziroma priročnika, imenovanega Versuch einer gründlicher Violinschule.

11:00
Poročila

Tudi etika kot sicer tradicionalna filozofska disciplina stopa v korak s časom. Sodobna etika se loteva zahtevnih problemov genskega spreminjanja organizmov, veganstva, splava, družbenih neenakosti, evtanazije, odnosa do okolja in preostalih vprašanj, povezanih s pravičnostjo in dobrobitjo. Različni tečaji, seminarji, kodeksi etike, komisije, spletne strani in druge publikacije, posvečene moralnim vsebinam, so postali stalnica, zato v Kulturni panorami predstavljamo nekatere poudarke s filozofskega posveta o mestu etike v družbi.
Slovensko filozofsko društvo je v sodelovanju s Slovensko matico junija v Ljubljani organiziralo srečanje filozofov, ki se poglobljeno ukvarjajo z etiko. Med drugimi se je dr. Igor Pribac spraševal, če je zdravniška etika od zdravnikov, ali je potem poslovna etika od poslovnežev. Skupni imenovalec razmislekov pa se je osredinil na vprašanji, kaj lahko filozofi ponudijo družbi in ali je morda napočil trenutek, da etiko zaščitijo kot filozofsko disciplino.

V oddaji lahko slišite razmišljanja filozofov:

Friderik Klampfer: Realen domet filozofske etike – nekaj grenkosladkih spoznanj
Vojko Strahovnik: Etika in šola
Luka Omladič: Novi razvoji etike robotike in umetne inteligence
Igor Pribac: Če je zdravniška etika od zdravnikov, je poslovna etika od poslovnežev?

V prejšnji oddaji poletnega cikla, ki ji lahko prisluhnete na spletni strani programa Ars, smo predstavili poudarke prispevkov Boruta Ošlaja, Jerneja Piska, Janeza Juhanta in Smiljane Gartner.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Kako ustrezno opisati neko preteklo obdobje? Še zgodovinarji imajo pri tem vprašanju opazno različne razlage. Pravzaprav so se v najboljšem primeru dogovorili, da je spomin na preteklost razlaga različnih zgodb. O statusu dejstev pri tem početju in njihovem izboru tu ne bi izgubljali besed, saj gre vendar vedno za konkretna dejstva, in predvsem njihov izbor v povzemanju preteklosti. Na primer, na podlagi katerih dejstev je danes biti Slovenka ali Slovenec nekaj povsem drugega, kot pa je bilo še pred slabim stoletjem. Prežihov Voranc (rojstno ime Lovro Kuhar, 1893–1950) je obdobje politične emigracije v desetletju pred drugo vojno v veliki meri preživel v Franciji. Izsek iz njegovih spominov na doživetja je tokrat tema poletne oddaje. Z njim se bomo odpravili po "poti nazaj v prihodnost". Na začetku posnetka je uvod, ki ga je pripravil urednik oddaje.

V oddaji Ženske v svetu glasbe bomo predstavili sopranistko Sonjo Hočevar, ki je bila v drugi polovici 20. stoletja ena najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih solistk in ena najuglednejših liričnih in koloraturnih sopranistk. V ljubljanski Operi je leta 1948 postala članica opernega zbora, kot solistka pa je debitirala leta 1953 z vlogo Gilde v Verdijevem Rigolettu. Predstavili bomo izbor njenih posnetkov opernih arij, ki jih je v letih od 1957 do 1972 posnela s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana ter z zborom in orkestrom Opere SNG Ljubljana: arijo Gilde iz Verdijevega Rigoletta, arijo Norine iz opere Don Pasquale Gaetana Donizettija, arijo Micaele iz Carmen Georgesa Bizeta in arijo Olimpije iz Hoffmanovih pripovedk Jacquesa Offenbacha. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

14:00
Poročila

»Ne zavedamo se, da literatura in humanistična znanja, da kultura in izobrazba sestavljajo idealno plodovno tekočino, v kateri se lahko silovito razvijajo ideje o demokraciji, svobodi, pravičnosti, laičnosti, enakosti, pravici do kritike, strpnosti, solidarnosti in splošnem dobru.« Tako v knjigi Koristnost nekoristnega piše italijanski filozof, predavatelj in strokovnjak za renesanso Nuccio Ordine. Nuccia Ordina sta pred mikrofon povabila Goran Tenze in Saška Rakef, slišali pa boste tudi odlomke iz njegove knjige v prevodu Irene Trenc Frelih. Vabljeni k poslušanju.

Danes je na vrsti peto nadaljevanje sklopa oddaj znotraj niza MEDENINA IN PATINA, v katerem se seznanjate z opusom enega prvakov sodobnega ustvarjanja za godbe, Flamca Jana Van der Roosta. Ta in prejšnja sta namenjeni predstavitvi del, ki jih je izvirno zložil za fanfarski orkester, danes značilno godbeniško zasedbo dežel Beneluxa, nekdaj pa zelo priljubljeno in razširjeno v vsem področju frankofonskega kulturnega vpliva. Ta mogočna zasedba saksovih glasbil, klasičnih trobil in tolkal dandanašnji znova pridobiva pri priljubljenosti prav po zaslugi glasbe skladateljev, kot je Van der Roost, in se širi tako na vzhod Evrope kot tudi na Daljni vzhod. Predvajali bomo skladbi z naslovi Avalon in By The River (Ob reki).

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Prejšnji teden smo v oddaji poslušali prvi del lanskega otvoritvenega koncerta Slovenskih glasbenih dnevov, na katerem je nastopil Simfonični orkester Akademije za glasbo z dirigentom Simonom Dvoršakom. Takrat se je v prvem delu koncerta predstavil z izvedbo Beethovnove Pastoralne simfonije, ki smo jo torej že slišali, v drugem delu večera pa je pod taktirko Simona Dvoršaka izvedel še dela Bravničarja, Lajovca in Kozine in prav ta dela nas čakajo v tokratni oddaji:
Matija Bravničar: Hymnus slavicus
Anton Lajovic: Pesem jeseni
Marjan Kozina: Davnina

Avtorji recenzij: Ana Hancock, Andrej Lutman, Miša Gams in Gregor Podlogar.

Oddajo tokrat namenjamo orkestrski glasbi Tomaža Habeta, Matije Bravničarja in Blaža Arniča. Slišali boste lahko Bravničarjev Divertimento za klavir in godala s solistko Zdenko Novak v glavni vlogi, Arničevo simfonično pesnitev z naslovom Divja jaga in Koncert za trobento in orkester Tomaža Habeta, v katerem bo solist na trobenti Tibor Kerekeš.

Osrednja oseba romana je nenavadni popotnik Boškin. Roman pa ne podaja zaokrožene, enovite, vzročno-posledično tekoče, razvojne življenjske romaneskne ali novelske zgodbe štrigona Boškina, temveč niza različne, v marsičem tudi raznovrstne in različno obsežne zgodbe, dogodke in dejanja. Roman poudarjeno teče kot popotovanje večnega popotnika Boškina od zgodbe do zgodbe, vse do zmage nad Štafuro in ponovnega rojstva. Boškin ne doživi takega notranjega razvoja, kakršnega opisujejo realistični psihološki romani, vendar se njegova notranja moč stopnjevito bogati, in sicer po magični, smrtnikom nedoumljivi poti.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Filologinja, publicistka in avtorica Erika Jazbar je v reviji Zvon objavila esej 'Enotni slovenski kulturni prostor. Med stoletnicami, stereotipi in resničnostjo'. Brala sta ga napovedovalca Maja Moll in Aleksander Golja. Glasbeni vložki so bili odlomki iz Variacij na temo Marija Kogoja Alojza Srebotnjaka v izvedbi pianistke Tatjane Ognjanović. Oblikovalec zvoka je bil Damjan Rostan, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, oddajo je uredil Andrej Rot.

S programom »Fagerlund, Stravinski in Ravel« se je finski dirigent Hannu Lintu vrnil k Orkestru Filharmonije na Labi Severnonemškega radia na koncertu, ki je bil posnet 15. februarja lani v Hamburgu.

22:00
Poročila

Igra ima kar dolgo zgodovino – ne le zato, ker je zgodovinska, in ker sega v čase, ko se nepoštene ljubljanske peke še namakali v Ljubljanici, marveč tudi zato, ker so jo dolga leta igrali ljubljanski ljubiteljski igralci in še danes se o predstavi govori kot eni uspešnejših. Režiser igre Grega Tozon se je tudi zato odločil in jo, prirejeno radijskemu mediju, v njeni duhoviti in izvirni zvočni podobi zapisal za zmeraj. Obli so kruhki, oble so ženske – in peki bi ravnali tako ene kot druge. Okrog tega naravnega pojava se vrti naša igra – in to moramo še povedati: vrti se v starinskem, nekakšnem ljubljanskem narečju. Nastopili bodo člani ljubljanskega Šentjakobskega gledališča.

Radijska priredba in režija: Gregor Tozon
Dramaturg: Goran Schmidt
Glasba: Bojan Jurjaševič
Pevca songa: Alenka Vidrih in Gojmir Lešnjak
Tonski mojster: Matjaž Miklič

ŠTIMURGAR Srečko Kermauner
MAGISTRATOR Bojan Vister
PEK HUDAVAGA Saša Klančnik

Traja: 31'50''
Produkcija Uredništvo igranega programa
Posneto v januarju 2007.

Glasbena medigra

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.

Oscar Wilde je najbolj znan po svojem proznem in dramskem ustvarjanju, čeprav je že od študentskih let naprej pisal tudi poezijo. Njegovo najpomembnejše lirsko besedilo je prav gotovo Balada o readinški ječi, v Literarnem noktumu pa boste lahko slišali šest Wildeovih mladostnih sonetov v prevodu Nade Grošelj in v interpretaciji dramskega igralca Mateja Puca.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov