Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

V naslednjih minutah predstavljamo nekaj glasbenih vsebin, ki jih lahko danes do poznega večera spremljate na programu Ars.

Ob 9.30 v oddaji Musica sacra Polona Gantar predstavlja Rožnovenske sonate Heinricha Ignaza Franza von Biberja, ki jih poznavalci uvrščajo med najbolj impresivne umetnine baročne dobe.

V oddaji Evroradijski koncert ob 11.05, pripravlja jo Marko Šetinc, bomo predvajali posnetek koncerta Latvijskega nacionalnega simfoničnega orkestra in pianista Vestardsa Šimkusa. Koncert, ki je 11. septembra potekal v Veliki cehovski dvorani v Rigi, je vodil dirigent Ainars Rubikis, na sporedu pa so bili Koncertna uvertura Nevihta v e-molu, op. 76 Petra Iljiča Čajkovskega, Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 16 Edvarda Griega in Simfonija št. 2 v e-molu, op. 27 Sergeja Rahmaninova.

V oddaji Nedeljsko operno popoldne, na sporedu ob 14.35, bodo svetovno priznani operni pevci izvajali odlomke iz del skladateljev Scarlattija, Offenbacha, Lehárja, Laloja, Thomasa, Bizeta, Straussa in Donizettija.

V oddaji Musica noster amor ob 16h, pripravlja jo Mihael Kozjek, bomo predvajali dva izjemna posnetka zadnjih dveh godalnih kvartetov Ludwiga van Beethovna, ki sta nastala leta 2013 v Londonu oziroma leta 2015 v Koebenhavnu. Skladbi je izvedel Danski godalni kvartet.

V oddaji Obiski kraljice, na sporedu ob 19h, bo v ospredju francoski glasbenik Thierry Escaich, ki velja za mojstra francoske šole improviziranja in je po mnenju glasbenih kritikov enako prepričljiv v vlogi briljantnega poustvarjalca kot tudi navdihnjenega avtorja z edinstvenim skladateljskim slogom.

Oddaja Glasbeni portret ob 20h prinaša vpogled v življenje in delo opernega pevca Luciana Pavarotttija, današnji glasbeni spored pa ob 22.30 končuje oddaja Slovenski koncert z glasbo Alda Kumarja, Jakoba Ježa, Amandusa Ivančiča, Vita Žuraja, Božidarja Kantušerja, Igorja Štuheca, Joška Jakončiča in Matije Bravničarja.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pred državnim praznikom dan reformacije gostimo duhovnico v Evangeličanski cerkveni občini Gornji Slaveči na Goričkem Simono Prosič Filip. Zanimalo nas je, ali ji kot duhovnici predstavlja epidemija covida -19 največji zalogaj na duhovnem področju. Kako močna je vera v Boga v današnjem času? Pred kakšnimi izzivi so krščanske cerkve danes? S kakšnimi dejavnostmi kot duhovnica ohranja stik z verniki in vernicami?

Oktober je v katoliški cerkvi v znamenju rožnega venca, molitve, s katero naj bi se verniki poglabljali v skrivnost božje navzočnosti v življenju. Zgodovina in izvor rožnega venca se ujemata s staro prakso menihov, ki so vsakodnevno molili psalme, sčasoma pa se je iz tega razvila molitev, ki je obsegala 30 očenašev in 150 zdravamarij; to ustreza številu psalmov v Svetem pismu. Rožni venec je razdeljen na tri glavne dele: veselega, žalostnega in častitljivega; papež Janez Pavel II. mu je dodal še svetlega.

Poznamo še druge oblike te molitve, kot so serafinski rožni venec in rožni venec Božjega usmiljenja, morda pa lahko mednje vrstimo tudi 15 Rožnovenskih sonat Heinricha Ignaza Franza von Biberja, ki jih poznavalci uvrščajo med najbolj impresivne umetnine baročne dobe. Nekatere boste slišali tudi v tokratni oddaji.

Iz mariborske stolnice na misijonsko nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, ki jo daruje mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

V oddaji Evroradijski koncert bomo predvajali posnetek koncerta Latvijskega nacionalnega simfoničnega orkestra in pianista Vestardsa Šimkusa. Koncert, ki je 11. septembra zvenel v Veliki cehovski dvorani v Rigi, je vodil dirigent Ainars Rubikis, na sporedu pa so bili Koncertna uvertura Nevihta v e-molu, op. 76 Petra Iljiča Čajkovskega, Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 16 Edvarda Griega in Simfonija št. 2 v e-molu, op. 27 Sergeja Rahmaninova.

Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Irski pisatelj George Bernard Shaw, ki je med drugim ustvaril velikanski opus več kot 60 iger, ni bil prav naklonjen prvemu in največjemu med angleško pišočimi dramatiki Williamu Shakespearu. Da mu ni bil najbolj pri srcu, lahko zaznamo tudi ob njegovi humorni zgodbi Skrivnost moške garderobe. Prevedla jo je Mateja Perpar, objavljena pa je bila leta 1932 v zbirki z naslovom Prigode črnske deklice, ki išče boga.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V današnji oddaji bomo nadaljevali predvajanje izbora posnetkov iz tretjega svežnja obsežne ponudbe, ki jo je Evropska zveza radijskih postaj pripravila ob 250. obletnici Beethovnovega rojstva. Kot smo omenili že v prejšnji oddaji, tretji sveženj obsega nabor posnetkov nadstandardne izvedbene oziroma interpretativne kakovosti polpreteklega časa in posnetkov širšega pomena, ki so nastali v zadnjih desetletjih in so jih v arhivski sveženj prispevale radijske postaje z vseh koncev Evrope. Danes bomo tako predvajali dva izjemna posnetka Danskega godalnega kvarteta, zasedbe, ki je bila v letih od 2013 do 2015 del BBC-jevega slovitega programa New Generation Artists, namenjenega najobetavnejšim mladim glasbenikom oziroma komornim zasedbam.
V prvem delu oddaje bomo predvajali posnetek Godalnega kvarteta št. 15 v a-molu, op. 132 Ludwiga van Beethovna, ki ga je Danski godalni kvartet izvedel 11. septembra 2013 v BBC-jevem Studiu Maida Vale 1 v Londonu, v drugem delu oddaje pa boste lahko slišali še Beethovnov zadnji Kvartet št. 16 v F-duru, op. 135 – posnetek je nastal 14. oktobra leta 2015 v studiu Danskega radia v Koebenhavnu.

Britanski pisatelj indijsko-trinidadskega rodu V. S. Naipaul (z daljšim imenom Vidiadhar Surajprasad Naipaul) se je rodil leta 1932 v Chaguanasu, kar je bil tedaj Britanski Trinidad in Tobago. Napisal je več kot trideset knjig. Po študiju v Oxfordu se je preselil v London. Pisati je začel sredi petdesetih let, najprej je objavil zbirko zgodb z naslovom Miguel Street, nato pa vrsto romanov, postavljenih na Trinidad, med katerimi je večkrat nagrajeni Maser mistik, ki ga imamo v slovenščini v prevodu Miriam Drev. Poleg romanov je Naipal ustvaril izjemen opus potopisne literature; v današnji oddaji Spomini, pisma in potopisi boste slišali odlomek iz njegove knjige Indija - milijon uporniških isker, ki je izšla leta 1990. Gre za tretji del Naipaulove trilogije o Indiji, v kateri je pokazal kritičen odnos do navad v deželi svojih prednikov. Odlomek je prevedla Miriam Drev. Interpretira Branko Jordan.

Glasbena medigra.

V oddaji Sedmi dan bomo z dr. Matjažem Celarcem, duhovnikom in asistentom pri katedri za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete v Ljubljani, odkrivali pomen odnosa, ki ga imajo mladi do vere, in spoznali zgodbo umrlega Carla Acutisa, računalniškega genija, ki je bil nedavno beatificiran in danes številnim mladim pomeni zgled življenja po Kristusu.

Ambasador velike francoske šole improviziranja je po mnenju številnih glasbenih kritikov enako prepričljiv v vlogi briljantnega poustvarjalca, ki upošteva stoletno tradicijo pariške orgelske šole, kot tudi navdihnjenega avtorja, čigar enkratni skladateljski slog spaja slogovno in žanrsko pahljačo preteklosti in sedanjosti.

V dveh urah se poglobimo v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in predstavljamo delo izbranih glasbenikov.

Jernej Juren je Ljubljančan, rodil se je leta 1982. Pravnik, študiral je češčino, vendar je tudi glasbenik, predvsem pa pisatelj. Poleg besedil za šansone piše kratko prozo in stripovske scenarije, prevaja, glasbo pa ustvarja pri uličnem swingovskem bendu Počeni škafi; igra na perilnik in kitaro. Skupaj z Izarjem Lunačkom je leta 2017 objavil avtorski grafični roman pri ameriški založbi Animal Noir. To je bilo prvič, da je kaj takega uspelo slovenskima avtorjema. Prevedel je obsežni roman Inženir človeških duš Josefa Škvoreckega, spomladi pa je objavil kratkoprozni prvenec Ekoton in drugi grehi mladosti.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Vsem znani glasbenik, pevec, skladatelj, trubadur, pisec besedil in poezije in še marsikaj, se sam rad imenuje - pesmar. Žirija je v njegovem pevskem opusu izpostavila prekmursko grenko-sladko melanholijo in nekoliko razčustvovano hrepenenje po odnosih, krajih in časih, v katere se ni mogoče vrniti, v njegovih pesniških besedilih pa je opozorila še na blag, a tudi treznejši samoironični humor. Polnost in samozadostnost Kreslinove pesniške govorice, brez melodije torej, bomo v Literarnem nokturnu začutili v interpretaciji igralca Karla Brišnika.