Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V današnji oddaji se bomo posvetili posnetku koncerta Komornega zbora DEKOR, nastalemu novembra 2015 v Kopru v tamkajšnjem Mednarodnem koncertnem ciklu Simfonic Voices.

Komorni zbor DEKOR, ki združuje izkušene zboriste iz vse Slovenije, je vodil Sebastjan Vrhovnik, na program pa je uvrstil dela Arva Pärta, Johanna Pachelbla, Cyrillusa Kreeka, Marija Kogoja, Svena Davida Sandströma, Ole Gjeila, Antona Lajovca in Radovana Gobca.

Kdo so lokstreci v orkestru?
To so tisti glasbeniki, ki za igranje na svoja glasbila potrebujejo loke. Godalci seveda, ki igrajo na godala!
Ta bodo imela glavno vlogo v tokratnem koncertu Družinskega abonmaja, ki bo postregel s potpourrijem del ustvarjenih za godalni kvartet, pa tudi takih, ki so jih za to zasedbo priredili.

Na koncertu bodo zaigrali člani Orkestra Slovenske filharmonije:
violinistki: Barbara Kolbl in Marijana Gregorič,
violistka Maja Babnik Ravnikar,
violončelistka Petra Greblo,
kontrabasistka Mateja Murn Zorko,
pridružil pa se jim bo tudi Matevž Bajde, ki bo igral na žago in druga tolkala.

Z besedo bo koncert popestril Franci Krevh, ki bo povedal tudi kakšno zanimivost o godalih ali glasbenih zvrsteh, ki jih bomo slišali.

Slikar, filozof in teoretik Sergej Kapus je dopolnil sedemdeset let. Diplomiral je na ljubljanski Filozofski fakulteti na oddelku za umetnostno zgodovino in sociologijo, ustvarja pa slike, ki v večplastnih gostih nanosih in v igrah s prostorsko iluzijo lovijo gledalčev pogled. Z združevanjem razmišljanja in slikanja poudarja fizično naravo barve in vpeljuje njeno drugačno razumevanje. Je tudi avtor teoretičnih in kritičnih spisov o modernem slikarstvu in je bil profesor na ALUO. Leta 1991 je v Moderni galeriji pripravil razstavo Podoba in snov, leta 1998 pa je omenjena galerija izdala njegovo monografijo o Jožefu Petkovšku. Pregled njegovega ustvarjanja je bil leta 2002 na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani. Takrat je Aleksandra Saška Gruden z umetnikom posnela pogovor.

V Oddaljenih zvočnih svetovih se bomo še tretjič posvetili glasbi ljudstva Dinka, ki danes živi v Južnem Sudanu, kjer je tudi največja etnična skupina. Tokrat bomo pozornost posvetili ženskim plesnim pesmim. V njih žene pojejo o svojih možeh in njihovih prigodah, pa o govedu, s katerega podobo se simbolično izražajo mnoge vsebine, saj je živina osrednja materialna dobrina, okrog katere se tradicionalno vrti življenje ljudstva. Pesmi so lahko zelo osebne in iskrene, včasih pa pretirane hvalnice, v katerih »lastnice pesmi« – torej tiste, ki petje vodijo in pesem ustvarijo – hvalijo svojega moža … Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Ob presenetljivem menjavanju vodstev in statutov javnih muzejev in galerij smo pripravili izvleček o pomenu izgube vloge stroke, ki se dogaja v zadnjem času. Pozanimali smo se, kaj bodo v prihodnjih mesecih počeli v mariborskem gledališču, in povzeli napetosti med Mestnim gledališčem Ptuj in tamkajšnjo občino ustanoviteljico. Z denarjem ministrstva za kulturo je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož končno pridobil tapiserije Marija Preglja v last. Napovedujemo tudi sobotni festival dramske pisave VZKRIK, ki bo na mreži trajal en večer, in prihajajoči 36. slovenski knjižni sejem. "Brezdomec v karanteni" pa je naslov fotografske razstave Maje Šivec v Mariboru, ki na nekaj okenskih vitrinah pokaže, kako se v "korona obdobju" počuti brezdomec ob že dlje časa zapovedanem velelniku "ostanimo doma".

Glasbena medigra

Pri mariborski založbi Litera, pri kateri že leta izdajajo dela pisatelja Florjana Lipuša, so nedavno objavili njegova Zgodnja dela; gre za besedila z začetkov Lipuševega ustvarjanja, ki jih je avtor objavljal v reviji Mladje. Ta je izhajala v Celovcu med letoma 1960 in 1991. Od literarnih začetkov v petdesetih letih prejšnjega stoletja do danes je Florjan Lipuš ustvaril izjemen literarni opus, v katerem imata pomembno mesto tako položaj in drža slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem kot njegova lastna travmatična preteklost, povezana s preganjanjem med drugo svetovno vojno. Florjan Lipuš je v središče svojega ustvarjanja od prvega romana Zmote dijaka Tjaža leta 1972 do najnovejšega Gramoz iz leta 2017 postavil jezik, slovenščino, ki je tako sredstvo vrhunskega literarnega izražanja kot vsebina sama. O knjigi Zgodnja dela in o Lipuševem ustvarjanju na splošno se je Staša Grahek pogovarjala z dr. Silvijo Borovnik, profesorico na filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, poznavalko Lipuševega dela in avtorico spremne študije k Lipuševim Zgodnjim delom. Pogovor sta zaradi trenutnih razmer posneli po telefonu.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Oddaja Sobotni koncert bo tokrat v znamenju klavirske glasbe. Predvajali bomo namreč posnetke z recitala angleške pianistke Imogen Cooper, ki je petnajstega junija letos nastopila v dvorani Wigmore v Londonu. Posnetek recitala je v izmenjavo Evropske zveze radijskih postaj posredoval tretji radijski program BBC. Imogen Cooper je na recitalu izvedla njej ljubo zgodnjeromantično klavirsko glasbo: 12 Nemških plesov, ki jih je Franz Schubert zložil v težkem obdobju med zdravljenjem zaradi sifilisa, to pa se v enem njegovih najbolj poetičnih in najintimnejših glasbenih del nikakor ne kaže, ter pozni deli Ludwiga van Beethovna: 11 Bagatel, op. 119 in Klavirsko sonato št. 31 v As-duru.

Slovenski pisatelj, prevajalec, novinar in urednik Janez Kajzer (1938) je obiskoval gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano. Nato se je zaposlil kot novinar pri reviji Mladina in pozneje postal urednik pri založbi Borec in Prešernovi družbi. Od leta 1989 do 1993 je urejal revijo Srce in oko. Po odhodu iz Prešernove družbe je postal samostojni književnik. Prva knjiga, s katero se je leta 1960 predstavil javnosti, je bila zbirka črtic z naslovom Mimo dnevnega načrta, znan pa je po delih, kot so: Obljubljeni kraj, Sanjska hiša in Perpetuum mobile. Za oddajo smo izbrali njegovo novo kratko zgodbo V objemu čutečega drevesa.
Interpretira Miranda Trnjanin.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere – v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.