Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Vlada je med epidemijo koronavirusne bolezni verskim uslužbencem prepovedala javno opravljanje obredov. Versko življenje se je umaknilo v zasebnost, to pa pri številnih vernikih in tudi verskih uslužbencih – kot ugotavljajo duhovniki – sproža precej žalosti in drugih duševnih stisk. Zaradi prepovedi opravljanja obredov se cerkve in verske skupnosti srečujejo z občutnim zmanjšanjem prostovoljnih prispevkov ljudi. Zmanjkuje jim denarja za vzdrževanje sakralnih objektov, ki so del kulturne dediščine, in tudi za plačilo socialnih prispevkov za verske uslužbence. Zato je vlada tem na predlog cerkva in verskih skupnosti priskočila na pomoč s temeljnim mesečnim dohodkom in višjim prispevkom za socialno varnost. V tokratni oddaji Sledi večnosti o omenjeni pomoči razmišljata dr. Andrej Naglič iz Katoliške cerkve in mag. Nevzet Porić iz Islamske skupnosti v Sloveniji.

Na dan, ko goduje sv. Cecilija, zavetnica cerkvenih glasbenikov, vas vabimo k poslušanju odlomkov iz kompozicije, ki jo je na čast tej svetnici ustvaril angleški baročni skladatelj Henry Purcell. Sv. Cecilijo so začeli častiti po letu 1584, ko je Aleksander Marino v Rimu ustanovil bratovščino sv. Cecilije. Tudi francoski glasbeniki so jo v 16. stoletju razglasili za svojo zavetnico in njen god obhajali vsako leto 22. novembra. In zakaj je postala zavetnica glasbenikov? Kot pravi pasijon, naj bi na poročni slovesnosti v svojem srcu opevala Boga: »Medtem ko so zvenele orgle, je devica Cecilija v svojem srcu pela samo Bogu …«

Iz mariborske stolnice na nedeljo Kristusa Kralja neposredno prenašamo sveto mašo, ki jo daruje mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

V oddaji Evroradijski koncert bomo predvajali posnetek koncerta BBC-jevega filharmoničnega orkestra in solistov fagotista Roberta Carlosa, klarinetista Johna Bradburyja in pianista Benjamina Grosvenorja. Glasbeniki so nastopili 6. novembra v koncertni dvorani kulturnega središča MediaCity v Salfordu v Veliki Britaniji. Na sporedu koncerta, ki ga je vodil dirigent Nicholas Collon, so bili Dvojni concertino za klarinet, fagot in godalni orkester Richarda Straussa ter Koncert za klavir in orkester št. 1 v C-duru, op. 15 in Simfonija št. 8 v F-duru, op. 93 Ludwiga van Beethovna.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Novembrske oddaje Humoreska tega tedna so posvečene britanskemu pisatelju Roaldu Dahlu ob 30. obletnici smrti. Župnikov konjiček je zgodba o prevarantskem trgovcu starin, ki nekega dne naredi veliko napako. Zgodbo je prevedla Ana Barič Moder, besedilo interpretira Gregor Čušin, oddajo je uredila Tesa Drev Juh.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Danes boste lahko slišali arhivska, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja nastala posnetka, ki ju je v tretji sveženj posebne ponudbe Evropske zveze radijskih postaj ob 250. obletnici rojstva Ludwiga van Beethovna posredoval Bavarski radio. Predvajali bomo Beethovnovi deli: "Simfonijo št. 3 v Es-duru, op. 55", 'Eroico', in "Veliko fugo v B-duru, op. 133", ki ju je leta 1966 oziroma 1967 v Herkulovi dvorani Rezidence v Münchnu izvedel Simfonični orkester Bavarskega radia. Izvedbi je obakrat vodil legendarni češki dirigent Rafael Kubelik, ki je bil v letih od 1961 do 1979 glasbeni direktor Simfonikov Bavarskega radia.

Argentinski pisatelj Julio Cortázar je bil eden izmed velikanov južnoameriške književnosti, še posebno pozornost pa je pritegnil z nelinearnim romanom Ristanc iz leta 1963. Brati ga je mogoče na različne načine, pisatelj predlaga branje prve knjige v običajnem zaporedju, za drugo knjigo pa navaja zaporedje 73., 1., 2., 116. poglavje itn. O tem, kako je nastajal roman in kakšni so bili odzivi, govorijo tudi Cortázarjeva pisma, objavljena ob letošnjem ponatisu romana. Nekaj smo jih izbrali za oddajo Spomini, pisma in potopisi. Prevedla jih je Vesna Velkovrh Bukilica.

Glasbena medigra

V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je naš gost zlatomašnik Niko Marovt – župnik župnije Svetega Petra v Bučah in Svete Marije Vnebovzete v Kozjem. Oddajo pripravlja Tone Petelinšek.

Profesor in violinist Vilim Demšar se je zapisal izdelovanju violin oziroma goslarstvu. Izdelal je več kot tisoč violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih instrumentov. Na splošno velja, da v Sloveniji ni violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil njegove violine.

24. novembra se je v Sežani rodila Mara Hus, slovenska pisateljica, ki jo danes malokdo pozna. Živela in ustvarjala je v prvi polovici 20. stoletja najprej na Primorskem, potem v Makedoniji, kamor so jo poslali kot državno uslužbenko Kraljevine Jugoslavije. Kljub temu je v takratnih revijah objavila več črtic ter avtobiografski povesti, ki v slovensko literaturo prinašata povsem novo ozračje.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

»Alejandra je pisala Poezijo, da bi upravičila svojo prisotnost in odsotnost, da bi odpravila okoliščine, ki se jim ni mogla izogniti; da bi izginila iz same sebe in se spet pojavila, za vedno, v spominu na svoje izginotje,« je o poeziji velike argentinske pesnice Alejandre Pizarnik (1936 – 1972) med drugim zapisal venezuelski ustvarjalec Yucef Merhi. Alejandra Pizarnik je ustvarila izjemen opus, s katerim je zaznamovala številne avtorje, poeziji pa je bila eksistencialno zavezana. Njene pesmi, v slovenščini jih lahko beremo v prevodu Nade Kavčič in Miklavža Komelja, bi z eno besedo opisali kot – intenzivne.