Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled svežih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

"Noč je noč" zapiše v pesmi Katarina Minatti. To preprosto trditev razširi v paleto trditev in doživljanj. Interpretacija: Maja Sever.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V tem tednu se bomo v nizu oddaj Skladatelj tedna srečali z zelo zanimivo skupino glasbenih ustvarjalcev, ki so s svojim prihodom in tudi poznejšim delovanjem nekako »izviseli v zraku« - tako v domovini kot tudi širše v zgodovini glasbe. A vseeno je govor o umetnikih, ki so bili prve lastovke, za katere pa velja, da so kljub vsemu napovedali pomlad v deželi večstoletne zime v glasbenem ustvarjanju - v Veliki Britaniji. Srečali se boste s tako imenovano »Frankfurtsko skupino«, kamor sodijo: Henry Balfour Gardiner, Roger Quilter, Cyrill Scott in Percy Grainger, nekateri vanjo prištevajo še malo starejšega Normana O'Neilla - prav vsi pa so študirali pri tiste dni slovitem prof. Iwanu Knorru v Frankfurtu.

Pred nedeljskim iztekom letošnjega povečini virtualnega Slovenskega knjižnega sejma smo pripravili izvleček o izstopajočih dogodkih sejma, ki ga je skupaj z motom »Narazen, a vendar skupaj« pripravilo 97 založb in drugih organizatorjev. Naš gost je letošnji Schwentnerjev nagrajenec za založniške dosežke Primož Premzl. Dotaknili smo se tudi založništva v Evropi v letošnjem »koronskem času«. Na primerih štirih galerij po državi smo pripravili izbor različnih, na to obdobje prilagojenih načinov njihovega delovanja. O tem, kako je to obdobje prineslo preobrat v delovanju muzejev po svetu, in kaj bo od njega ostalo v prihodnje, pa je za oddajo spregovoril ameriški Pulitzerjev nominiranec in pisatelj dr. Noah Charney.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pretekli teden smo ob letošnji 25-letnici Univerze v Novi Gorici gostili rektorja Danila Zavrtanika, tokrat pa je gost zgodovinar, avtor letos izdane kronike nastajanja te mednarodno odmevne raziskovalno-pedagoške univerze s šestimi fakultetami in akademijo umetnosti. Doc.dr. Željko Oset je svojim zgodovinskim prikazom akademskih skupnosti pri nas dodal še knjigo "Univerza v Novi Gorici in slovenska akademska skupnost", o kateri bo tekla beseda v oddaji. Nastajanje te novogoriške univerze je opisal kronološko, hkrati pa jo navezal na diahrono os neprestanih sprememb okolja, ki vpliva tudi na akademsko skupnost. Sogovornik predava zgodovinske predmete na Fakulteti za humanistiko v Novi Gorici, poleg strokovnih člankov in urejanja zbornikov pa je sredi desetletja izdal dva dela "Zgodovine slovenske akademije znanosti in umetnosti", in monografijo "Goriški izobraženci skozi zgodovino".

Kanadska sopranistka slovenskega rodu Theresa Plut je začela študirati solopetje v Vancouvru. Diplomirala in magistrirala je na Visoki šoli za glasbo v Zürichu v Švici, v opernem petju se je specializirala na Visoki šoli za glasbo v nemškem Stuttgartu, od leta 2007 pa živi in poje v Sloveniji. V oddaji Ženske v svetu glasbe bomo sopranistko predstavili kot izvajalko samospevov slovenskih skladateljev 20. stoletja Slavka Osterca in Lucijana Marije Škerjanca ter francoskega impresionista Clauda Debussyja, ki jih bo izvedla s pianistoma Vladimirjem Mlinarićem in Giacomom Battarinom. V drugi oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, boste slišali tudi del pogovora z umetnico o izvajanju slovenskih samospevov.

Spodbuda za oddajo o strukturnem rasizmu je znanstvena monografija Strukturni rasizem, teorija in oblast dr. Jovite Pristovšek. V monografiji avtorica med drugim podrobno analizira strukturni rasizem estetskega diskurza (tudi pri Kantu), v oddaji pa bo to temo vsaj bežno predstavila. Druga gostja v oddaji je dr. Marina Gržinić, avtorica uvoda v monografijo. V oddaji bosta sogovornici Marka Golje nekoliko predstavili zgodovino strukturnega rasizma, nekatere njegove manifestacije v teoriji in kar nekaj primerov iz zgodovine slovenske države. Nikar ne zamudite.

V nizu Medenina in patina že sedmič predstavljamo izjemne glasbenike in glasbo iz dežele vzhajajočega sonca. S Filharmonično godbo iz Osake pod vodstvom Matsua Toma in glasbo japonskih skladateljev in po izboru Ayumi Ishiyama boste v uvodu slišali skladbo »Viv as an Oak« Chang-Su Koha. V naslovu tega »tour de forcea« za godbo se skriva besedna premetanka za »Viva Osakan«. Kohova glasba - skladba "Luči okrog češnjevih cvetov" - bo tudi sklenila današnjo oddajo, vmes pa boste lahko slišali še "Goro Fuji" Tošija Mašime.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Pred tremi tedni smo poslušali polovico zaključnega koncerta izobraževanja EMARS Master, ta teden pa nas čaka še preostanek tega koncerta, ki je pred dobrim letom zvenel v dvorani Zdraviliškega doma Term Dobrna.
Skupaj je takrat s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije nastopilo 13 mladih glasbenikov – violončelistov, flavtistov, klarinetistov in violinistov, ta teden pa bodo v oddaji zaigrali klarinetisti in violončelistke, poleg tega pa boste lahko spremljali tudi pogovor z njihovima mentorjema Jožetom Kotarjem in Igorjem Mitrovićem.

Carl Maria von Webera: Allegro iz Velikega kvinteta
Urban Erker, klarinet
Franz Anton Hoffmeister: Allegro iz Simfonie concertante
Špela Pokorn in Benjamin Burger, klarinet
Alojz Ajdič: Adagio za klarinet in godalni orkester
Kika Szomi Kralj, klarinet
Antonio Vivaldi: Allegro iz Koncerta za dva violončela v g-molu, RV 531
Nuša Hlade in Manca Sečnik, violončelo
David Popper: Madžarska rapsodija op. 68
Marlene Förstel, violončelo
Vsi solisti so nastopili s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije.

Recenzije so napisale Katarina Mahnič, Tonja Jelen in Marija Švajncer.

Oddajo v celoti posvečamo skladatelju Igorju Štuhecu, ki bo prav kmalu – 15. decembra – dopolnil častitljivih 88 let starosti. Njegov glasbeni izraz se je preobražal in razvijal vse od mladostnega, z neoklasicizmom prepojenega ustvarjalnega obdobja, do modernističnih zvočnih iskanj zrelih in poznejših let. Še posebej sta nanj vplivala študij kompozicije na Visoki šoli za glasbo in uprizarjajoče umetnosti na Dunaju pri profesorjih Hansu Jelineku in Friedrichu Cerhi ter izobraževanje v meki sodobne glasbe Darmstadtu.
Kot vnet iskalec lastnega, naprednega in k sodobni zvočnosti usmerjenega glasbenega izraza je med drugim segel tudi na področje serializma, dodekafonije in elektroakustične glasbe. V svoj glasbeni jezik je nenehno vključeval nove značilnosti in tako izoblikoval kompozicijski slog, ki ga v prvi vrsti zaznamuje k modernizmu stremeč estetski nazor. Za predvajanje v današnji oddaji smo izbrali tri njegova dela: Koncert za violo in orkester, Art za klavirski trio in Poesies za simfonični orkester in tenor.

Voltaire, s pravim imenom François-Marie Arouet, se je rodil leta 1694 v Parizu. Bil je sin premožnega notarja, ki mu je omogočil dobro srednješolsko izobrazbo pri jezuitih, pa vendar se je odpovedal nadaljnjemu študiju prava in raje pohajal po salonih bogate pariške aristokracije in razkazoval svoj dar za humor in književnost. Zaradi ostrih kritik se je zameril dvoru, zato je moral večkrat v izgnanstvo. Voltaire je bil filozof, vendar je bolj znan kot satirični pisec in družbeno-politični kritik, ki se je zavzemal za popolno svobodo, s tem pa je že nakazoval prihajajočo francosko revolucijo. Velik del svojega ustvarjanja je namenil napadom na Cerkev in zavzemanju za strpnost med ljudmi.
Roman Kandid ali optimizem (1759) je nastal kot ostra satira na metafizični optimizem nemškega filozofa Leibniza. Voltaire ob dogodivščinah mladega Kandida in njegovih srečanjih z različnimi ljudmi predstavlja tudi tedanja temeljna razmišljanja o obstoju zla. A Kandid ni le pripoved o Kandidu in njegovih doživljajih ter pregled tedanjih osrednjih filozofskih teorij o zlu, ampak tudi predstavitev Voltairovih osebnih stališč.

Prevajalec: Oton Župančič
Režiser: Marko Sosič
Interpret: Aleš Valič
Produkcija RAI-Radio Trsta A, 1999

"Noč je noč" zapiše v pesmi Katarina Minatti. To preprosto trditev razširi v paleto trditev in doživljanj. Interpretacija: Maja Sever.

Jezikoslovec, raziskovalec, poliglot, botanik, zoolog Boštjan Dvořák predava na Humboldtovi univerzi v Berlinu, in sicer splošno jezikoslovje in slovenski jezik. Je avtor odličnih esejev, v oddaji pa boste danes slišali njegov prispevek Človek in reklama. Objavljen je bil leta 2016 v reviji Sodobnost. Prebrala sta ga Mateja Perpar in Ivan Lotrič. Oddajo so bogatili odlomki iz Suite voltov Michaela Praetoriusa. Glasbeno opremo je izbral glasbeni urednik Mihael Kozjek, besedilo je pripravil Andrej Rot, za zvokovno obdelavo je poskrbel Gašper Loborec.

Razburljiv debi in veselo ponovno srečanje - oboje je mogoče doživeti na današnjem koncertu, ki je bil posnet 9. oktobra v hannovrskem radiu. Gil Shaham, eden najpomembnejših violinistov našega časa, je prvič koncertiral s Filharmoničnim orkestrom Severnonemškega radia, dirigent večera Robert Trevino pa je bil že tretjič gost orkestra. Izvedli so Simfonijo št. 4, »Tragično« Franza Schuberta in dva violinska koncerta, Drugega v g-molu Sergeja Prokofjeva in Violinski koncert v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega.

Glasbena medigra

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.

Oscar Wilde je bil zaradi svoje istospolne usmerjenosti v britanski konservativni in nestrpni družbi konec devetnajstega stoletja obsojen na zaporno kazen. Od nje si ni opomogel, so pa preživela njegova literarna besedila, med njimi preprosta pravljica Sebični velikan. Ob 120. obletnici umetnikove smrti (umrl je 30. novembra 1900 v Parizu) jo bomo predvajali v Literarnem nokturnu.