Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Antonio Vivaldi: Koncert št. 4 za violino in orkester v f - molu, op. 8, Zima
Izvajalec: ansambel Zagrebški solisti

Arcangelo Corelli: Suita
Izvajalec: Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije

Johann Georg Leopold Mozart: Serenada za trobento, trombon in godala
Izvajalci: Anton Grčar, trobenta; Branimir Slokar, pozavna; Komorni orkester RTV Ljubljana; Uroš Lajovic, dirigent

Johann Luwig Krebs: koralni preludij za trobento in orgle Zdramite se, kliče nas glas (Wachet auf, ruft uns die Stimme)
Izvajalca: trobentar Edward H. Tarr in organistka Irmtraud Krüger

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih oddaj na programu ARS.

Risto Savin: Šest klavirskih skladb, op. 6
Izvajalec: Marijan Fajdiga, klavir

Milko Lazar: Sonata št. 2 za harfo in klavir
Izvajalca: Mojca Zlobko Vajgl, harfa in Bojan Gorišek, klavir

Aldo Kumar: Oljke v snegu, za kitaro
Izvajalec: Žarko Ignjatović, kitara

Ana Svetel, pesnica mlajše generacije, se je leta 2015 predstavila s knjigo poezije Vse lepo in prav, ki je bila nominirana tudi za najboljši knjižni prvenec leta. V njej se iz drobnih skic nekega življenja, ki ga polnijo glasba, ljubezen, prijateljstvo, potovanja in selitve, razvijajo poetične refleksije bivanja. Iz knjige smo izbrali pesem z naslovom Mala bivanjska v interpretaciji Asje Kahrimanović.

Denes Agay: Pet lahkih plesov
Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart

Benjamin Britten: Preprosta simfonija za godalni orkester v d – molu
Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Samo Hubad

Darius Milhaud: Scaramouche, suita za dva klavirja
Izvajalca: Anna Klas, klavir in Bruno Lukk, klavir

Claude Pascal: Sonatina
Izvajalca: Matjaž Drevenšek, saksofon in Zoltan Peter, klavir

Francis Poulenc: Trio za klavir, oboo in fagot
Izvajalci: Maurice Bourgue, oboa; Amaury Wallez, fagot in Pascal Rogé, klavir

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Življenjska pot Cyrila Scotta se je začela leta 1879 v Oxtonu, predmestju Birkenheada, ki je danes predel Liverpoola na drugi strani estuarja reke Mersey. Bil je sin premožnega poslovneža, ki je bil hkrati tudi izvedenec klasične filologije, in matere, ki je bila ljubiteljska pianistka in ki je mladega Cyrila navdušila nad glasbo in umetnostjo. Že pri dvanajstih ga prvič pošljejo na Hochov konservatorij v Frankfurt, najprej v uk igranja klavirja, s katerega se vrne kot eden najobetavnejših angleških pianistov. A vendar samo naslajanje z pianistično virtuoznostjo mlademu Cyrilu ni zadostovalo. Zato se še enkrat vrne v Frankfurt - tokrat k slovitemu profesorju Knorru in se seznani z Gardinerjem, Quilterjem in Graingerjem.

»Kakor koli obračamo potencialno slavne slovenske figure, vedno bomo na neki točki trčili ob Prešerna. Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu,« v knjigi Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika razmišlja izr. prof. dr. Marijan Dović. V oddaji Literarna matineja vas dan pred 220. obletnico Prešernovega rojstva vabimo k poslušanju Dovićevega eseja »Prešernov kult in namišljeni sindromi«, ki je nastal na podlagi sklepnega poglavja omenjene knjige. V njem avtor premišljuje tudi širše implikacije Prešernove kanonizacije, predvsem v povezavi z globoko zakoreninjeno pripovedjo o rojstvu naroda iz duha poezije.

Kratka glasbena medigra.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju komornih in orkestrskih skladb iz 19. in 20. stoletja. Slovenski solisti, komorne zasedbe in orkester bodo predstavili Introdukcijo / Uvod in Rondo capriccioso za violino in orkester v a-molu, op. 28 Camilla Saint-Saënsa, Sonato za oboo in klavir Francisa Poulenca, Impromptu op. 86 za harfo solo Gabriela Fauréja in 2. suito iz baleta Dafnis in Hloa Mauricea Ravela. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 3. decembra, ob 5.05.

V dolgoletnem partnerstvu ženska, naveličana moževega zanemarjanja, razmišlja o tem, kako bi se ga znebila in poiskala pot v svobodo.

Dramaturginja in režiserka Špela Kravogel
Tonski mojster Miro Marinšek

Žena Violeta Tomič
Mož Zvone Hribar

Traja 5' 52"
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2010

Glasbena medigra

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Tokratno oddajo namenjamo bas baritonistu Marcosu Finku, izjemnemu in vrhunskemu slovenskemu glasbenemu umetniku, ki je nedavno praznoval svoj življenjski jubilej - 70. rojstni dan.»Samospev je največji izziv, z njim razgališ dušo, si nag na odru«, je izjavil nekoč. Petje mu je bilo hkrati sestavni del vsakdana, vse od najzgodnejšega otroštva.

Janez Gregorc: glasba iz baleta 'Nori malar'.

Tudi med slovenskimi skladatelji je nekaj pravih mojstrov improvizirane glasbe. Med njimi izstopata Janez Gregorc in Jože Privšek. Njuna glasba je sledila času in ostala v njem.

Voltaire, s pravim imenom François-Marie Arouet, se je rodil leta 1694 v Parizu. Bil je sin premožnega notarja, ki mu je omogočil dobro srednješolsko izobrazbo pri jezuitih, pa vendar se je odpovedal nadaljnjemu študiju prava in raje pohajal po salonih bogate pariške aristokracije ter razkazoval svoj dar za humor in književnost. Zaradi ostrih kritik se je zameril dvoru, zato je moral večkrat v izgnanstvo. Voltaire je bil filozof, vendar je bolj znan kot satirični pisec in družbeno-politični kritik, ki se je zavzemal za popolno svobodo, s tem pa že nakazoval prihajajočo francosko revolucijo. Velik del svojega ustvarjanja je namenil napadom na Cerkev in zavzemanju za strpnost med ljudmi.
Roman Kandid ali optimizem (1759) je nastal kot ostra satira na metafizični optimizem nemškega filozofa Leibniza. Voltaire ob dogodivščinah mladega Kandida in njegovih srečanjih z različnimi ljudmi pa predstavlja tudi tedanja temeljna razmišljanja o obstoju zla. A Kandid ni le pripoved o Kandidu in njegovih doživljajih ter preglednica tedanjih osrednjih filozofskih teorij o zlu, ampak tudi predstavitev Voltairovih osebnih stališč.

Prevajalec: Oton Župančič
Režiser: Marko Sosič
Interpret: Aleš Valič
Produkcija RAI-Radio Trsta A, 1999

Ana Svetel, pesnica mlajše generacije, se je leta 2015 predstavila s knjigo poezije Vse lepo in prav, ki je bila nominirana tudi za najboljši knjižni prvenec leta. V njej se iz drobnih skic nekega življenja, ki ga polnijo glasba, ljubezen, prijateljstvo, potovanja in selitve, razvijajo poetične refleksije bivanja. Iz knjige smo izbrali pesem z naslovom Mala bivanjska v interpretaciji Asje Kahrimanović.

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

Sodobno, eksperimentalno, radiofonsko - s temi tremi pojmi je mogoče definirati obseg oddaje Arsov art atelje. Oddaja je namenjena predstavi najnovejših zvočnih iskanj; pogovorom z gosti, slovenskimi skladatelji in izva

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Slovenski dramski in filmski igralec Janez Škof bo 3. decembra dopolnil šestdeset let in kot enemu vrhunskih slovenskih odrskih ustvarjalcev in interpretov umetniških besedil mu namenjamo oddajo. Vemo: dobitnik Borštnikovega prstana, najvišjega priznanja za igralski opus, je v svojem poklicnem življenju ustvaril veliko število dramskih likov na skorajda vseh slovenskih odrih, pa v filmih in na televiziji. Posebej ganljivo in ob spremljavi diatonične harmonike je interpretiral poezijo Daneta Zajca. V radijskem arhivu pa je tudi oddaja s Škofovim branjem verzov Dylana Thomasa, enega najpomembnejših valižanskih pesnikov dvajsetega stoletja. Prevedel jih je Jože Udovič.