Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih oddaj programa ARS.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na god dobrega svetnika Miklavža, ki navadno skupaj s parkljem večer pred svojim godom po domovih nosi darila, pesem iz zakladnice slovenskih ljudskih pesmi: Sveti Miklavž in hudoba.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Podnaslov tokratne oddaje Sledi večnosti je »Izzivi človečnosti«, v njej pa sodelujeta arhidiakon Jože Vogrin, župnik v Slovenskih Konjicah, in direktorica tamkajšnjega doma upokojencev Irena Vozlič Stjepčević. Slišali bomo, da župnija in upokojenski dom ves čas zgledno sodelujeta, tudi v teh kriznih časih.

Advent je čas pričakovanja, za verujoče čas pričakovanja Odrešenika, ki ga je rodila božja mati Marija. Ne preseneča torej, da je v teološkem pomenu tudi v tem prvem obdobju cerkvenega leta v ospredju Marija, saj naj bi bila s tem, ko je bila od Boga izbrana, da postane božja Mati, predvidena za svetost in čistost.
Sveta in čista naj bi bila zato tudi glasba, namenjena češčenju Brezmadežne Marije in opevanju njene brezmejne lepote.

Iz mariborske stolnice na drugo adventno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, ki jo bo daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

V tokratni oddaji Evroradijski koncert bomo slišali posnetek koncerta Filharmoničnega orkestra iz Šanghaja in pianista Sihenga Songa, ki sta 18. julija nastopila v Koncertni dvorani v Šanghaju. Na sporedu koncerta, ki ga je vodil dirigent Džang Ji, sta bila Koncert za klavir in orkester št. 5 v Es-duru, op. 73 Ludwiga van Beethovna in Simfonija št. 4 v Es-duru, 'Romantična', Antona Brucknerja.

Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V oddaji Humoreska tega tedna boste slišali hudomušni zgodbi britanskega pisatelja Hectorja Hugha Munroja, bolj znanega po psevdonimu Saki - decembra mineva 150 let od njegovega rojstva. Z duhovitimi in včasih mračnimi zgodbami je Saki satirično razgaljal edvardovsko družbo in kulturo. Psevdonim Saki naj bi dobil po južnoameriškem primatu; gre za »majhno, dolgolrepo opico«, ki je osrednji lik zgodbe »Preoblikovanje Grobyja Lingtona« - ta je tako kot Munro pod blago zunanjostjo skrivala piker značaj. Zgodbi Ropotarnica in Pripovedovalec je prevedla Mateja Perpar. Interpretira Barbara Žefran.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Za predvajanje smo tokrat izbrali tri arhivske posnetke Beethovnovih del. Najprej bomo predvajali koncertno arijo "Ah! perfido, op. 65", kot sta jo na posnetku, nastalem leta 2008 v berlinski Koncertni hiši, izvedla sopranistka Anja Harteros in Simfonični orkester Berlinskega radia pod vodstvom Marka Janowskega. Osrednje delo današnje oddaje bo Beethovnov "Violinski koncert", ki ga boste slišali v izvedbi legendarnega violinista Henryka Szerynga in Simfonikov Bavarskega radia iz leta 1966. Ob koncu boste lahko slišali še redko izvajano Beethovnovo glasbo za pihala, in sicer "Trio za dve oboi in angleški rog v C-duru, op. 87", kot so ga leta 1984 v Rigi posneli trije vodilni glasbeniki latvijske pihalne šole.

V reviji Razgledi je leta 1950 izšel spominski zapis Borisa Pahorja z naslovom Miklavževo 1950. Besedilo je posvetil Tržačanki Vojki Šmuc, ki je leta 1944 padla v bojih za osvoboditev Knina. "Pomislimo vsekdar, ko bodo dušili našo življenjsko rast, ko bodo mrtvičili naša srca, da je ekonomija človeških usod zahtevala najlepši cvet naših tal, zato da bi lahko položili temelje nove skupnosti na tej obmorski zemlji," je med drugim zapisal o tej borki za svobodo, na katero ga je spomnil siromak na Korzu med praznovanjem Miklavža.
Interpretira Primož Pirnat.

Glasbena medigra.

V tokratni oddaji se bomo poklonili spominu najstarejšega slovenskega škofa dr. Jožefa Smeja, ki se je pred dnevi v svojem 99. letu preselil v večnost. Njegovo pomembno ustvarjalno znanstvenoraziskovalno delovanje pri preučevanju slovenskega jezika, zlasti prekmurščine, nam bo pomagal osvetliti akademik prof. dr. Marko Jesenšek.

Leto, ki se počasi izteka, še posebej december, je letos v znamenju Ludwiga van Beethovna, skladatelja, od čigar rojstva bo v teh dneh minilo 250 let. Tokratno oddajo zato posvečamo delom, ki danes pogosto zvene na orglah in pod katere se je podpisal Beethoven. Pa jih je res namenil orglam? Je za orgle sploh kaj napisal? Natančnega odgovora ne poznamo, a zdi se, da tema Beethovnovega odnosa do kraljice inštrumentov vedno znova fascinira raziskovalce in izvajalce njegovih del; tako muzikologe kot organiste. Le težko se je namreč sprijazniti, da je za orgle ustvaril le nekaj skladb, posebej ob dejstvu, da je bil v mladih letih organist na kölnskem dvoru.

V dveh urah se poglobimo v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in izpostavljamo delo izbranih glasbenikov.

V angleški viktorijanski dobi zavzemajo posebno mesto predrafaeliti, slikarska skupina, ki se je zgledovala po upodabljajoči umetnosti pred Rafaelom Santijem, v njej pa je delovalo tudi nekaj pesnikov. Najpomembnejša sta bila slikar in pesnik Dante Gabriel Rossetti in njegova sestra pesnica Christina Georgina Rossetti. Njeno poezijo odlikujejo slikanje bujnih občutenj, barvitost podob in občutek za podrobnosti. Christina Georgina Rossetti se je rodila pred 190. leti, umrla pa leta 1894. Njen radijski portret so leta 2011 pripravili prevajalci Miljana Cunta, Nada Grošelj in Andrej Arko.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

6. december je god sv. Nikolaja, škofa iz Mire v Mali Aziji, tam je umrl leta 324. "Njegovo čaščenje se je mahoma razširilo v Vzhodni Cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi. V 12. stoletju je preplavilo svet tostran Alp." piše etnolog Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. V njej najdemo opise šeg in navad na Slovenskem in kako je Miklavž prišel med otroke ter jih obdaroval. Miklavžev obisk, torej.
Interpretira Primož Pirnat.