Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih oddaj na programu ARS.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Eno izmed vprašanj, ki si jih angleški ustvarjalec Hugh Dunkerley kot pesnik zastavlja, je vprašanje naše hkratne povezanosti z naravo in popolne odtujenosti od nje. Dunkerley ga izrisuje v slikovitem, metaforično močnem, a hkrati domala prosojnem realističnem jeziku; v tej maniri je napisana tudi njegova pesem Srake. Pesem je prevedla Tina Kozin, interpretira Tomaž Gubenšek.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V Rusiji, še posebno pa v njeni kulturni prestolnici Sankt Peterburg, je bilo na začetku 20. stoletja mogoče čutiti trenja, ki jih je doživljala vsa sodobna evropska glasba. V zraku je bila napetost, iz katere se je potem rodila revolucija. Hkrati pa so napredni glasbeni umi kovali umetniško revolucijo: modernisti Roslavec, Lourie in Lunačarski so zamisli za razvoj svoje umetnosti zajemali iz sodobnih tokov – simbolizma in futurizma – ter ustvarjali glasbo, ki se je izmikala razumevanju tradicionalno naravnanih glasbenikov.
Sergej Rahmaninov svojega poslanstva ni videl v spreminjajoči se podobi ruske glasbe. Njegovo srce je bilo v deželi, ki se je je spominjal iz mladosti, in v času, ko je Peter lljič Čajkovski, največji zgled njegovih najstniških let, ustvaril svoja zadnja dela.

V tednu, ko smo se spomnili 220-letnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, sta bila naša gosta prejemnika Prešernove nagrade pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič. Pogovarjali smo se tudi s prevajalko Simono Škrabec, prejemnico Lavrinove diplome, in Zdenko Badovinac, prejemnico nagrade Igorja Zabela. Preverili smo, kaj so govorili na okrogli mizi o sodelovanju umetnosti v inovacijah za prihodnost in kaj ponuja spletni festival umetnosti, tehnologije in znanosti KIBLIX v Mariboru. Vabimo pa tudi na te dni odprto razstavo „Tehnika za šport“ v Tehniškem muzeju v Bistri.

Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju "popularizacije znanosti".

Josipina Turnograjska je bila v 19. stoletju prva slovenska skladateljica, ki je kot odlična pianistka svoje skladbe tudi sama izvajala. V prvi polovici 19. stoletja je bila sicer zelo cenjena pripovednica, pesnica in pisateljica. Josipina Turnograjska je bilo umetniško ime Josipine Urbančič Toman. Poimenovala se je po gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem, na katerem se je rodila leta 1833 in tam preživela večino svojega kratkega življenja. Po poroki se je preselila v Gradec; leta 1854 je po bolezni umrla pri porodu. Bila je zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti. V prvi oddaji bomo predstavili izbor njenih klavirskih polk in samospevov, o skladateljičini glasbeni ustvarjalnosti pa bo govoril muzikolog dr. Franc Križnar, ki je junija 2018 v Preddvoru na Gorenjskem s svojim znanstvenim prispevkom sodeloval na mednarodnem simpoziju o ustvarjalnosti Josipine Turnograjske. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Knjiga Slovenski razkol je bila prodana v skoraj 10.000 izvodih. Avtor dr. Jože Možina jo je predstavljal po vsej Sloveniji in se pogovarjal s številnimi bralci. Ugotavlja, da po skoraj 80 letih rane druge svetovne vojne še vedno živijo v ljudeh in se prenašajo naprej. To se kaže v javnem, spletnem in političnem življenju, pa tudi na čisto zasebni ravni.
V pogovoru smo iskali motive, ki so ga vodili pri raziskovanju in pisanju več kot 600-stranske monografije. Druga svetovna vojna se mu zdi pomembna tema za slovensko družbo tudi zaradi nastajajočih spoznanj na področju epigenetike. "To je še vedno nacionalna travma. Že prej sem imel občutek, da se kaže na potomcih, pa ne samo prve, temveč tudi druge in tretje generacije. V obdobju pisanja Slovenskega razkola sem se večkrat pogovarjal s soprogo, ki raziskuje transgeneracijski prenos travm. Prve epigenetske raziskave pravijo, da se travmatični vzorci na naše potomce ne prenašajo le z vedenjskimi vzgibi in podobnim. Vtisnjene so tudi v genski zapis. Če je nekdo doživel hudo travmo, povezano z drugo svetovno vojno, se to lahko izrazi pri vnuku, ki sploh ne ve, zakaj ima določene težave."
Kdo vse bere Slovenski razkol in zakaj? Katera vprašanja je avtor v slovenskem akademskem prostoru zastavil prvič in katere premise je pretresal? Ali bo knjiga Slovenski razkol pripomogla k pomirjanju delitev v Sloveniji ali jih bo še poglobila? In ne nazadnje, kakšen odnos ima dr. Jože Možina do partizanstva?

Oddajo Medenina in patina tokrat namenjamo dvema nekoliko lahkotnejšima aranžmajema Johana de Meia. Zazvenela bosta namreč "Suita za promenadni orkester" Dmitrija Šostakoviča in "Ratatouille satirique" Erika Satija v njegovih priredbah za pihalni orkester. Obe priredbi bo izvedel Policijski orkester pod vodstvom Milivoja Šurbka.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Poslušamo dve skladbi iz našega arhiva, ki so jih že pred nekaj leti posneli mladi glasbeniki, napisal pa jih je ravno tako sladatelj mlajše generacije Matija Krečič.
Ta kljub svojim razmeroma mladim letom vrhunski violinist in skladatelj je leta 2015 dokončal študij violine v razredu Helfrieda Fisterja in kompozicije pod vodstvom Alfreda Stingla na Deželnem konservatoriju v Celovcu. Potem se je kalil v zasedbiah Terrafolk in Simboličnem orkestru, danes pa je prva violina Magnifica. Ob tem sodeluje s plejado domačih glasbenikov, od Katarine Juvančič in Dejana Lapanje do skupin Skarabej in Momento Cigano, v preteklosti pa je tudi z Galom in Severo Gjurin, Mar Djangom, Orkestrado in drugimi.
Skladba Preludij in elegija za dve violini je nastala po naročilu Ane Novak in Mojce Jerman za diplomski koncert Ane Novak, delo Nebo je črno, Zemlja je modra pa bosta izvedla pianist Davorin Mori in kontrabasist Miha Firšt. Naslov je dobilo po izjavi Jurija Gagarina z njegovega prvega poleta v vesolje.

Na opernem, plesnem in modnem slovesnem dogodku, ki so ga poimenovali po zadnjem verzu Pekla, prvega izmed treh delov Božanske komedije Danteja Alighierija (»E quindi uscimmo a riveder le stelle – Morala sva ven, da bi znova videla zvezde«) bodo peli: Ildar Abdrazakov, Roberto Alagna, Carlos Álvarez, Piotr Beczala, Benjamin Bernheim, Eleonora Buratto, Marianne Crebassa, Plácido Domingo, Rosa Feola, Juan Diego Flórez, Elina Garanča, Vittorio Grigolo, Jonas Kaufmann, Aleksandra Kurzak, Francesco Meli, Camilla Nylund, Kristine Opolais, Lisette Oropesa, George Petean, Marina Rebeka, Luca Salsi, Andreas Schager, Ludovic Tézier in Sonja Jončeva.

Poleg opernih pevcev bodo nastopili še baletniki: Roberto Bolle, Timofej Andrijašenko, Martina Arduino, Claudio Coviello, Nicoletta Manni, Virna Toppi, Marco Agostino in Nicola del Freo.

Dogodek je režiral Davide Livermore, kostumograf je Gianluca Falaschi, koreografi Manuel Legris, Rudolf Nurejev in Massimiliano Volpini, kolektiva Gio Forma in D-Wok pa sta poskrbela za scenografijo oziroma videoprojekcije. Dirigent večera bo glasbeni umetniški vodja Scale Riccardo Chailly, iz ljubljanskega studia pa bosta dogodek povezovala napovedovalec Igor Velše in urednik radijskega prenosa Dejan Juravić.

"Od Haydna do Hindemitha – Zvočni mostovi III" je tretji del trilogije, ki jo je idejno zasnoval dirigent Marek Janowski, da bi svojo Dresdensko filharmonijo navdušil za program z glasbo Haydna in Hindemitha. Janowski je predvidel tri večere, zadnjega so priredili 13. junija v Kulturni palači v Dresdnu in je temeljil na tem konceptu: Haydnovi simfoniji sta stebra, med katerima odzvanjata deli iz cikla Komorna glasba Paula Hindemitha. Solista bosta organistka Iveta Apkalna in pianist Francesco Piemontesi.

Na prvi pogled je besedilo metafora, vezana na svet Latinske Amerike. V okviru te zgodbe Gluvić predstavlja iluzije nekdanjega zmagovalca in oblastnika. Cilj njegove militaristične zavesti je po besedah glavnega junaka "zasužnjiti ves svet, da bo postal svoboden", njena sredstva pa so vsakič nove strategije neizprosnega boja. Pravzaprav je to sodobna protivojna drama.

Dramaturg je Pavel Lužan,
režiser Aleš Jan,
tonska mojstrica Metka Rojc,
glasbena opremljevalka pa Larisa Vrhunc.

Major Akojek je Polde Bibič,
njegov sluga Zarje pa Pavle Ravnohrib.

Igra traja 49 minut in 21 sekund.
Uredništvo igranega programa.
Posneta je bila v studiih Radia Ljubljana februarja 1989.
.

Glasbena medigra.

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.

Boris Ostan je dopolnil šestdeset let. Zato bomo poslušali pesmi španskega pesnika Federica Garcie Lorce, enega najpomembnejših pesnikov dvajsetega stoletja, v njegovi interpretaciji. Poslovenili so jih Alojz Gradnik, Aleš Berger in Jože Udovič.
O Borisu Ostanu vemo, da je eden naših izvrstnih igralcev, član Mestnega gledališča ljubljanskega. Tu, pa tudi v drugih gledališčih, je oblikoval številne izjemne vloge iz repertoarja slovenske in svetovne dramatike in zanje dobil številne nagrade. Gledali smo ga na filmskem platnu in na televiziji, velik interpretativni opus tega igralca pa hrani tudi arhiv radia Slovenija.