Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled svežih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Vabimo vas, da prisluhnete pesmi z naslovom Koraki brez spomina. Napisala jo je portugalska pesnica, sicer doktorica filozofije, ki v Portu predava o psihologiji percepcije, Rosa Alice Branco. Pesem je prevedla Mateja Rozman, interpretirala jo je dramska igralka Maja Sever.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Sergej Rahmaninov se je uveljavil kot nepogrešljiv avtor klavirskih del. Zdi se, da v njegovih skladbah glasbilo s kladivci poje dolge, nepretrgane melodije, ki zlijejo njegov sicer odrezavi zven. Prav v tej značilnosti inštrumentalnih skladb Rahmaninova se razkrivajo stične točke z njegovim predhodnikom in vzorom Petrom lljičem Čajkovskim. Čajkovski je bil namreč mnenja, da je osrednje vodilo glasbene umetnosti nekaj, kar je sam imenoval »lirična ideja«. Na njegovo poetično misel se je pozneje navezal Rahmaninov, ko je skušal natančneje opredeliti svoj glasbeni credo. Zapisal je: »Melodija je glasba in temelj glasbe kot celote, saj popolna melodija hkrati vključuje in prikliče svojo harmonsko podobo. Skladateljev ključni, najpomembnejši cilj je melodična invencija.«

V oddaji predstavljamo ploščo V objemu dvojine, ki sta jo posnela klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič. Življenjska in umetniška sopotnika že več kot 25 let skupaj muzicirata v duu Claripiano. O glasbi s slovensko ljudsko motiviko v avtorski obdelavi slovenskih skladateljev sta pred dvema letoma pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma. Vabljeni k poslušanju.

Za današnjo oddajo smo izbrali glasbo Jeana Sibeliusa, finskega skladatelja, ki se je rodil na današnji dan leta 1865. V njegovem opusu je sedem simfonij, trinajst simfoničnih pesnitev, violinski koncert, druga dela za orkester, več kot sto samospevov, zborovska, komorna in klavirska dela, opera in glasba za gledališče. Danes bomo najprej slišali njegovo suito Pelleas in Melisanda, ki jo je napisal leta 1905 za istoimensko Maeterlinckovo dramo. Glasbo za gledališče je pozneje preoblikoval v suito za orkester v devetih stavkih. V drugem delu oddaje bo na sporedu njegovo mladostno delo, suita Karelia.

Ob strmih bregovih hudournika Kroparica se stiskajo zgodovinsko in arhitekturno zanimive hiše nekdanjih kroparskih kovačev. Ti so od poznega srednjega veka naprej, ko se je začelo razvijati fužinarstvo in kovaštvo, na kilometer dolgi poti skozi Kropo postavili kar 55 vodnih koles, ki so gnala mehove fužin in vígenjc. Obrt je pridobivala na pomenu vse do konca prve svetovne vojne. Potem se je spremenila v kovaško industrijo, obrt pa se je spremenila v - umetno kovaštvo.

Z nogami hodečih skozi mesta, hodečih po ulicah, bobnečih po cestah, po avenijah, po trgih ... se je pisal velik del zgodovine. V Buenos Airesu so med leti 1977 in 1983 v smeri proti urinim kazalcem hodile matere, katerih otroci so v času diktature izginili neznano kam. V začetku 20. stoletja so nastajala planinska društva kot protest proti prepričanju, da krajino lahko zasedajo le moški, le aristokrati, torej tisti, ki imajo denar, moč, ugled.
Skupinska, kolektivna hoja je kot upor in osvajanje prostora odraz politične akcije. Kaj pa individualna hoja? Pomembno je hoditi do volišča, zapiše Irena Pivka, umetnica in soavtorica lokacijskega večmedijskega performansa Hodi.ti. Z njo o hoji kot orodju sprememb v tokratni oddaji Oder.

8. december je »dan finske glasbe«. Na ta dan se je namreč pred 155 leti rodil Jean Sibelius...

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Iz Pariške filharmonije bomo predvajali posnetek koncerta Pariškega orkestra, ki je 16. septembra pod vodstvom Gianandrea Noseda izvedel Sinfonio concertante v Es-duru, K 364 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonijo št. 2 v D-duru Johannesa Brahmsa. Solista: violinist Philippe Aiche in violist David Gaillard.

Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

Pred nami je še peta, zadnja oddaja o polstoletni zgodovini slovenskega zborovskega tekmovanja Naša pesem v Mariboru. V pogovorih in ob posnetkih smo spoznali, kako se je prireditev spreminjala, še vedno pa velja za najtežji in najpomembnejši preizkusni kamen za slovenske pevke in pevce. Naša pesem torej ostaja pomembna - za vse udeležence je velik dosežek, za mnoge pa tudi odskočna deska za uveljavljanje in dokazovanje v tujini.

Voltaire, s pravim imenom François-Marie Arouet, se je rodil leta 1694 v Parizu. Bil je sin premožnega notarja, ki mu je omogočil dobro srednješolsko izobrazbo pri jezuitih, pa vendar se je nadaljnjemu študiju prava odpovedal in raje pohajal po salonih bogate pariške aristokracije ter razkazoval svoj dar za humor in književnost. Zaradi ostrih kritik se je zameril dvoru, zato je moral večkrat v izgnanstvo. Voltaire je bil filozof, vendar je bolj znan kot satirični pisec in družbeno-politični kritik, ki se je zavzemal za popolno svobodo, s tem pa že nakazoval prihajajočo francosko revolucijo. Velik del svojega ustvarjanja je namenil napadom na Cerkev in zavzemanju za strpnost med ljudmi.
Roman Kandid ali optimizem (1759) je nastal kot ostra satira na metafizični optimizem nemškega filozofa Leibniza. Voltaire ob dogodivščinah mladega Kandida in njegovih srečanjih z različnimi ljudmi pa predstavlja tudi tedanja temeljna razmišljanja o obstoju zla. A Kandid ni le pripoved o Kandidu in njegovih doživljajih ter preglednica tedanjih osrednjih filozofskih teorij o zlu, ampak tudi predstavitev Voltairovih osebnih stališč.

Prevajalec: Oton Župančič
Režiser: Marko Sosič
Interpret: Aleš Valič
Produkcija RAI-Radio Trsta A, 1999

Vabimo vas, da prisluhnete pesmi z naslovom Koraki brez spomina. Napisala jo je portugalska pesnica, sicer doktorica filozofije, ki v Portu predava o psihologiji percepcije, Rosa Alice Branco. Pesem je prevedla Mateja Rozman, interpretirala jo je dramska igralka Maja Sever.

Frozen, pri nas ga poznamo pod naslovom Ledeno kraljestvo, povedano zelo na kratko, je animirani film, a v resnici je, kot so zapisali ustvarjalci, 3D računalniško animirani, glasbeni in domišljijsko komični film. Premore torej računalniško animacijo, vsebuje elemente muzikala (od dobrih 100 minut, kolikor traja film, je dobrih 20 minut odmerjenih songom), je domišljijski in je tudi komedija. Film je torej izdelek, ki premore veliko dodatkov, s katerimi so hoteli ustvarjalci zadovoljiti želje čim večjega števila ljubiteljev Disneyjevih animiranih filmov.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Bernardo Soares, Baron de Teive, Alberto Caeiro, Álvaro de Campos in Ricardo Reis so samo nekateri, morda najbolj znani izmed številnih heteronimov književnika Fernanda Pessoe. "Izražajo se ob njegovi pomoči – on je medij, posrednik; živijo v njem, z njim, a imajo hkrati vsak svoje življenje, on pa, kot da bi svoje živel zaradi njih," pravi Nina Gostiša v oddaji o tem največjem portugalskem pesniku po Luisu de Camoesu. Zanjo je izbrala odlomke iz del Bankir anarhist, Vzgoja stoika, Knjiga nespokoja ter nekaj njegovih pesmi. Dela so prevedli Ciril Bergles, Miklavž Komelj, Mojca Medvedšek in Barbara Juršič Terseglav.

Tudi danes se posvečamo Forumu nove glasbe, ki poteka že od prejšnjega tedna, sinoči smo lahko po spletu spremljali koncert, ki smo ga napovedovali v prejšnji oddaji, danes pa svojo pozornost usmerjamo k sporedu z naslovom Telesni vzorci; v četrtek bomo slišali skladbe Nevilla Halla, Francoisa Sarhana, Clare Ianotte, Vinka Globokarja in Georgesa Aperghisa.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Špela Pahor je etnologinja in knjižničarka, zaposlena v Mestni knjižnici Izola. Dejavna in ustvarjalna je na številnih področjih. Je pravljičarka in voditeljica študijskih krožkov. Za uspešno vodenje teh je leta 2008 dobila priznanje ACS - Andragoškega centra Slovenije. Pripravlja tudi zanimive razstave, piše poljudne in strokovne prispevke za različne časnike, prevaja pravljice, sodelovala pa je tudi pri radijskih oddajah Istrska srečanja za radio Trst A. Poleg tega je katehistinja v župniji Piran. Zgodba Deklice je nastala na podlagi njenih izkušenj življenja v sirotišnici v Etiopiji.
Interpretira Vesna Jevnikar.