Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ludwig van Beethoven: 33 variacij na valček Antona Diabellija v C - duru, op. 120
Izvajalec: Alfred Brendel, klavir

Anton Diabelli: Sonatina v A - duru, op. 68
Izvajalca: Sonja Prunnbauer, kitara in Stanislav Heller, klavir

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

François Adrien Boieldieu: Koncert za harfo v C – duru
Izvajalci: Marisa Robles, harfa; Akademija St. Martin in the Fields in dirigentka Iona Brown

Charles Camille Saint Saëns: Sonata za oboo in klavir, op. 166
Izvajalca: Klemen Golner, klavir in Maja Kojc, oboa

Pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Josip Osti je leta 2002 objavil pesniško zbirko Veronikin prt. Razpoloženje, ki prevladuje v zbirki, je razvidno iz podnaslova: Tomajske ne himne in ne elegije.

Zoltán Kodály: Duo za violino in violončelo, op. 7
Izvajalca: Žiga Brank, violina in Milan Hudnik, violončelo

Ferenc Farkas: Prizori z Ogrske
Izvajalec: Slovenski kvartet klarinetov v zasedbi: Andrej Zupan, Aljoša Deferri, Dušan Sodja in Jože Kregar

Béla Bartók: Koncert za violino in orkester št. 1, SZ. 36
Izvajalci: Tomaž Lorenz, violina; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Samo Hubad

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Prav danes mineva 250 let od rojstva Ludwiga van Beethovna, velikega glasbenega mojstra, ki bo tudi tokrat v ospredju oddaje Skladatelj tedna. Resen pogled, rahlo mračen izraz na obrazu in levja griva las, to je značilna podoba Ludwiga van Beethovna, ki se hitro vtisne v spomin, morda bolj kot portret katerega koli drugega skladatelja.
A gotovo ni podoba oziroma videz tisti, po katerem je najbolj prepoznaven; v zgodovino se je zapisal s svojimi deli, edinstvenimi, s katerimi je naznanil konec klasicizma in začetek romantike. Z devetimi simfonijami in številom devet je zaznamoval tudi svoje naslednike: presegla ga nista niti Gustav Mahler in Anton Bruckner.

Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja so celjski dramski igralci Anica Kumer, Miroslav Podjed in Bogomir Veras ustanovili skupino Poetika. Pripravili so recital slovenskih ljudskih ter umetnih balad in romanc. Z njim so gostovali na gledaliških odrih po vsej Sloveniji, v skrajšani obliki pa so ga posneli tudi za Radio Slovenija. Žar občutenih, doživetih interpretacij besedil slabih pet desetletij pozneje ni prav nič manjši, vredno jim je prisluhniti!

Kratka glasbena medigra.

Ob 250. obletnici rojstva nemškega skladatelja in dunajskega klasicista Ludwiga van Beethovna vas v Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju njegovih izbranih solističnih in komornih skladb: štirih samospevov na verze Johanna Wolfganga von Goetheja in Christiana Ludwiga, 1. stavka njegove zadnje Sonate za klavir št. 32 v c-molu, op. 111, 1. stavka Sonate za violončelo in klavir št. 3 A-duru, op. 69, 1. stavka Godalnega kvinteta v c-molu, op. 104, in 4. stavka Godalnega kvarteta št. 11 v f-molu, op. 95 v transkripciji za komorni godalni orkester. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 17. decembra, ob 5.05.

Ars acustica je področje umetniškega izražanja, ki preiskuje fenomen zvočnosti, gradi na izpovedni strukturi zvoka ter uporablja vse izrazne možnosti zvoka od šumov in besed do skladb. Te zvoke tudi elektroakustično in računalniško obdeluje ter tako dosega nove izraze in pomene. Praviloma so to izrazito avtorska dela, kjer je avtor, režiser in velikokrat tudi tonski mojster en človek. Razumljivo je, da takšna dela, ne glede na to, koliko besed vsebujejo in v kakšnem jeziku, lahko predvajamo samo v izvirniku. Ker se tega zavedajo tudi avtorji, funkcija besed v tujem jeziku ni bistvena v smislu pomena konkretne besede, marveč bolj v njenem zvoku in zvenu. Takšna zvokovna radijska igra, ki je nastala v sosednji Italiji in je izšla na skupni laserski plošči Združenja evropskih radijskih in televizijskih postaj leta 1995, je prav takšna.

Glasbena medigra.

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V tokratni oddaji vam predstavljamo Gabriela Lipuša, baritonista in skladatelja iz Železne Kaple na Koroškem. Solopetje in jazz klavir je študiral na deželnem konservatoriju v Celovcu, na jazz akademiji v Gradcu prav tako petje, na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju pa solopetje, lied oz. pesem in oratorij. Vsestranska glasbena in pevska izobrazba torej in prav tako je tudi njegovo delovanje.
A tokrat se nam bo predstavil kot pevski interpret - kot se spodobi za letošnje leto, z glasbo Ludwiga van Beethovna in Roberta Schumanna.

Namesto Glasbenega utripa danes poslušamo:
ANTONÍN DVOŘÁK: SIMFONIJA ŠT. 9 V E-MOLU, IZ NOVEGA SVETA, OP. 95
\t1. ADAGIO - ALLEGRO MOLTO
\t2. LARGO
\t3. MOLTO VIVACE
\t4. ALLEGRO CON FUOCO
DUNAJSKI FILHARMONIKI, dirigent: HERBERT VON KARAJAN
Simfonija je nastala med januarjem in majem leta 1893, krstno pa so jo 16. 12. 1893 v New Yorku izvedli Newyorški filharmoniki pod vodstvom Antona Seidla.

V prvih letih po drugi svetovni vojni je imela improvizirana glasba tudi pri nas veliko navdušencev. Med vsemi je odigral pomembno vlogo skladatelj, pianist in dirigent Bojan Adamič.

»… Vsaka mladost je polna sreče in radosti, sijajnega solnca in prešernega smeha. Vsaka mladost. Ako v poznih letih in v grenkih urah pogleda človek nanjo s tujimi, hladnimi očmi, se mu zdi morda nevesela, kelih krivičnega trpljenja in prezgodnjega spoznanja. Ali težko je tako pogledati nanjo. Nenadoma se razmakne, se v nič razstopi megleni zastor in zasmeje se mlado solnce, vse ljubezni in vse hvaležnosti Vredno. Spomin je sladek kakor pesem; prsa napne vzdih, zastro se oči in ustnice boža smehljaj ...«

Ivan Cankar je zbirko črtic objavil v obliki podlistkov v Slovenskem narodu leta 1914 od 10. januarja do 13. junija. V njih je čustveno popisal svoje otroštvo. V središču pripovedi so njegova mati in pa spomini na mladost, predvsem tisti, v katerih ga preganja občutek krivde zaradi na prvi pogled nepomembnih dejanj. Njegove črtice sodijo v sam vrh slovenske kratke proze.

Interpretacija: Primož Forte
Režiser: Marko Sosič
Tonska mojstra: Walter Vidonis, Carlo Morello
Produkcija: Radio Trst A, 2018

Pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Josip Osti je leta 2002 objavil pesniško zbirko Veronikin prt. Razpoloženje, ki prevladuje v zbirki, je razvidno iz podnaslova: Tomajske ne himne in ne elegije.

Tokratno oddajo Srce šansona posvečamo legendarni francoski pevki Jacqueline Françoise in njeni izvedbi pesmi Charlesa Treneta in Charlesa Aznavourja. Jacqueline Guillemautot, ki si je za odre priimek spremenila v Françoise, se je rodila v meščansko konservativno družino v pariškem predmestju. Kot najstarejša izmed petih otrok je morala drugim predstavljati vzor, zato so jo strogi starši vpisali na ure klasičnega klavirja. Vsem okovom navkljub je malo Jacqueline že zelo zgodaj zapeljal blišč šova, med vojno je svoji družini tako za razvedrilo pogosto kaj zapela. Za širšo javnost pa je prvič zapela šele po osvoboditvi, ko je Francijo zajela povojna želja po druženju in zabavi.

Sodobno, eksperimentalno, radiofonsko - s temi tremi pojmi je mogoče definirati obseg oddaje Arsov art atelje. Oddaja je namenjena predstavi najnovejših zvočnih iskanj; pogovorom z gosti, slovenskimi skladatelji in izva

Obrobne poti sodobne kompozicije, zvočni eksperiment, improvizirana glasba in glasni novi džez.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Ludwig van Beethoven je stalnica na repertoarjih svetovnih glasbenih hiš, letos pa še posebej. Rodil se je 16. decembra pred 250 leti v Bonnu, ustvarjal pa je predvsem na Dunaju, kjer je zadnja leta živel v precej skromnih razmerah. Nekoč ga je obiskal italijanski skladatelj Gioacchino Rossini in o tem pripovedoval Richardu Wagnerju ...