Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Johann Hermann Schein: Suita
Izvajalec: Zagrebški duo kontrabasistov

Dietrich Buxtehude: Fuga v C – duru za solo orgle
Izvajalka: Ljerka Očić Turkulin, orgle

Giuseppe Tartini: Koncert za violino in godalni orkester v g – molu
Izvajalci: Črtomir Šiškovič, violina;Komorni orkester RTV Ljubljana; Marko Munih, dirigent

Alessandro Marcello: Koncert v d - molu za oboo in godala
Izvajalec: Camerata Köln

Johann Joachim Quantz: Trio sonata v D - duru
Izvajalec: Ljubljanski pihalni trio

Johann Hermann Schein: Padovana
Izvajalec: Kvartet pozavn Branimir Slokar

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled najnovejših glasbenih dogodkov.

Carl Philipp Emanuel Bach: Duo za klarinet, fagot in generalbas
Izvajalci: Dieter Klöcker, klarinet; Karl Otto Hartmann, fagot;Jürg Normann, kontrabas

Friedrich Dotzauer: Potpourri za violončelo in kitaro, op. 21
Izvajalca: Peter Korbel, kitara in Rolf Petrich, violončelo

Robert Fuchs: Sedem fantazij za violino, violo in klavir
Izvajalci: Ali Dermelj, violina; Srečko Zalokar, viola; Jelka Suhadolnik Zalokar, klavir

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Ernest Chausson: Samospevi o ljubezni in morju za glas in orkester, op. 19
Izvajalci: Jessye Norman, sopran; Filharmonični orkester iz Monte Carla in dirigent Armin Jordan

Alexander von Zemlinsky: Trio op. 3 za klarinet, violončelo in klavir
Izvajalec: Trio Luwigana

Franz Schubert / Wilhelm Müller: Radovednež iz cikla Lepa mlinarica, D. 795
Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Žarko Ignjatović, kitara

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Komorno glasbo skladatelja tega tedna - Rodiona Ščedrina - lahko razdelimo v dve skupini; ena je nastajala z mislijo na Johanna Sebastiana Bacha, druga pa se navezuje na rusko nacionalno tradicijo. Ščedrin je vedno kazal naklonjenost Bachu. Leta 1985 je ves svet praznoval 300. obletnico rojstva tega velikega baročnega skladatelja. Ščedrin je svojo naklonjenost izrazil v delu Music for the town of Köthen / Glasba za mesto Köthen, ki je nastalo po naročilu Radia Nemške demokratične republike. Krstno je bilo izvedeno v Berlinu leta 1985.

Aljoša Harlamov je v dobrem desetletju, kolikor aktivno soustvarja naše knjižno prizorišče, temu že vtisnil izrazit pečat. Na njem se giblje v različnih vlogah: kot urednik, kritik, avtor, publicist, predvsem pa kot zelo odločilen bralec. Leta 2016 je doktoriral iz slovenskega modernističnega romana, dve leti pred tem pa za svoje kritiško delo prejel Stritarjevo nagrado. Je glavni urednik Cankarjeve založbe, ob tem pa sourednik njenega leposlovnega programa. Človek z jasno predstavo o tem, kaj naj bi počel urednik za leposlovje – in stvarno presojo tega, kar v danih okoliščinah lahko počne.

Kratka glasbena medigra.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb iz zakladnice simfonične glasbe ruskih skladateljev 19. stoletja. V izvedbi slovenskih solistov in orkestrov poslušajte: Uverturo k operi Ruslan in Ljudmila Mihaila Glinke, Koncert za klavir in orkester v cis-molu, op. 30, Nikolaja Rimskega-Korsakova in Simfonijo št. 2 v h-molu, Aleksandra Borodina. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 21. januarja ob 17.05.

Glasbena medigra

Na prvi pogled se zdi, da med radikalno modernistično likovno umetnostjo z začetka 20. stoletja in novodobnimi holivudskimi uspešnicami ni prav nikakršnih stičnih točk. Kako bi vendar lahko bile, ko pa nas na eni strani Marcel Duchamp s svojim znamenitim pisoarjem, spretno preimenovanim v Fontano, prepričuje, da vsa avra genialnosti nekega umetniškega dela izvira zgolj iz konteksta, da torej na umetnini ni nič posebnega onkraj tega, da pač visi na steni kakega muzeja ali galerije, medtem ko nas filmi o Supermanu, Batmanu ali Črnem panterju na drugi strani hočejo scela potopiti v izmišljijo, se pravi v sebi zaokrožen, sklenjen fikcijski svet, v katerega lahko pobegnemo, kadar je pritisk naših vsakdanjih življenj nevzdržen. Splošna sprejeta modrost, skratka, meni, da nas hoče prva umetnostna praksa strezniti, nam strgati tančico idealizma izpred oči in nas odpreti za resnico, medtem ko nas druga skuša zazibati v čim lagodnejši spanec, nas zvabiti v laž. Vse lepo in prav, a dr. Jela Krečič, filozofinja in predavateljica na treh ljubljanskih visokošolskih ustanovah, na Fakulteti za družbene vede, na Filozofski fakulteti in na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, v razpravi Zmote neprevaranih : od modernizma do Hollywooda, ki je pred nedavnim izšla v založbi Društva za teoretsko psihoanalizo, razvija povsem drugačno interpretacijo. Njene analize namreč razkrivajo, da so utečena mnenja tako glede likovnega modernizma kakor glede holivudskega popa pomanjkljiva, kratkovidna in zavajajoča. Še več: ob branju Zmot neprevaranih se pokaže, da se tako konceptualna umetnost kakega Duchampa kakor franšize o superjunakih pravzaprav ubadajo z istim vprašanjem, kako namreč izreči nekaj resničnega o družbi, o politiki pa tudi o tem, kar bi nemara lahko poimenovali condition humaine, le da jim to včasih uspe, spet drugič pa ne. Zato je slej ko prej pravo vprašanje, ki si ga velja ob umetnosti postaviti, tole: kateri tehnični prijemi in postopki, katere oblikovalske strategije umetnosti omogočajo, da ostaja na ravni svoje naloge, in kateri ne. Odgovor na to vprašanje smo v pogovoru z Jelo Krečič iskali v tokratnih Glasovih svetov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V obdobju zaprtja kinematografov si morajo ljudje drugje ogledati filme in drugo avdiovizualno produkcijo, na primer na spletnih, pretočnih platformah, ki pridobivajo vedno več gledalcev, pa tudi na televizijskih programih. Televizija Slovenija je ena redkih nacionalnih televizij, ki gledalcem ponuja kakovosten, tudi izredno mednarodno zasnovan filmski program. Poleg tega ob petkih zvečer ponuja redni kinotečni termin, v katerem predvaja klasike svetovne kinematografije. V oddaji pa danes tudi o načrtovani prenovi Narodnega doma pri Svetem Ivanu, nekdaj povsem slovenski vasi, ki je danes skorajda že središče Trsta. Narodni dom pri Svetem Ivanu je doživel enako usodo kot osrednji tržaški – požgali so ga fašisti – po dolgih letih pa naj bi kmalu zaživel v prenovljeni podobi.

Vokalna glasba je bila Verdiju že od vsega začetka zelo blizu. A kaj mu je samospev v primerjavi z obsežnimi opernimi deli sploh pomenil? Kot je zapisal Werner Oehlmann, »približno toliko, kot pomeni slikarju skica«. Torej nekakšno pripravo za opero? Morda. Vsekakor mu je ta glasbena oblika nudila možnosti orisa določenih značajskih karakteristik, čustvenih stanj in človeških usod, oblikovanje katerih je seveda najbolj v ospredju prav na opernem odru.
Nekatere njegove samospeve bosta predstavila tenorist Ramón Vargas in pianist Charles Spencer.

Namesto oddaje Glasbeni utrip prisluhnite izboru glasbe iz našega arhiva.

Improvizacija je v drugi polovici dvajsetega stoletja vplivala na vse zvrsti glasbene umetnosti. Umetniki – skladatelji so v njej našli spodbude za razvoj svoje domišljije.

"O ta starih"- o očetih, mamah, babicah, dedkih, sosedih, starih tetah in stricih, ki jih v teh časih še posebno čuvamo, jim pomagamo in jih nekateri tudi pogrešamo, ker so daleč stran in jih že dolgo nismo videli." Takole je zapisala dramska igralka Aja Kobe. V njeni interpretaciji bodo zaživele ukrajinska pravljica o Lipi in pohlepni starki ter latvijski pripovedki Kako je starka postala padarka in Očetova modrost.

Cikel Iz nekoč v danes: Pravljice iz različnih svetovnih izročil je koprodukcijski projekt 3. programa Radia Slovenija in Lutkovnega gledališča Ljubljana v sodelovanju s pesnico, pisateljico in pripovedovalko Anjo Štefan.

Francoska interpretka, ki je segala po ameriških in britanskih uspešnicah.

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Vitomirka Trebovac je srbska pesnica mlajše generacije, ki je doslej izdala tri pesniške zbirke - najnovejša z naslovom Dnevi polne lune je izšla letos. Tanja Božić pa je za Literarni nokturno poslovenila nekaj pesmi iz prejšnje, leta 2017 objavljene zbirke Vse drevje, vsi otroci in vsa kolesa v meni. Pesnica doživeto in duhovito razkriva zgodbe, pomene in občutke, ki se skrivajo za vsakdanjostjo in njenimi pojavi.