Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled najnovejših glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi na Slovenskem je že 69. leto zapored izdala letno publikacijo Evangeličanski koledar. K letošnji publikaciji je dodala faksimile prvega evangeličanskega koledarja Luther kalendari, ki je izšel pred sto leti. V snovanje in v vsebino evangeličanskega tiska je že leta vpet častni škof evangeličanske cerkve pri nas mag. Geza Erniša. Kot urednik Evangeličanskega koledarja in Evangeličanskega lista, ki ga Cerkev izdaja enkrat na mesec, ugotavlja, da ljudje tudi v današnjem času radi sežejo po verskem tisku. Zato ugotavlja, da je še danes vloga verskega tiska pomembna pri oblikovanju verske in nacionalne identite vernic in vernikov.

Bliža se svečnica oz. praznik Jezusovega darovanja v templju, s katerim se končuje božični čas. Redovnice in redovniki hkrati praznujejo tudi dan Bogu posvečenega življenja.

Praznik ima sicer dolgo zgodovino in zanimivo ozadje: Ko je Marija štirideseti dan po rojstvu Odrešenika smela priti v tempelj, je tam srečala častitljivega starčka Simeona - ta je spoznal, da je Dete v njenem naročju Mesija, nato je v slovitem spevu zapel o "luči v razsvetljenje poganov" - sveča v cerkvi na ta dan je zato tudi prispodoba Mesije, ki razsvetljuje človeštvo.

Simeonov spev bo v različnih oblikah in izvedbah zazvenel tudi v tokratni oddaji.

Iz mariborske stolnice na četrto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, ki jo daruje mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

V preteklem letu je Simfonični orkester RTV Slovenija del svojega ustvarjanja zaradi epidemioloških razmer preselil v virtualno koncertno dvorano. Glasbeniki bodo tako tudi 2. koncert iz cikla Mozartine izvedli kar v domačem studiu 26, brez občinstva, spored pa je zasnovan tako, da ponuja možnost muziciranja vsem glasbenim sekcijam… Zazvenela bodo tri dela. Najprej Mozartova zgodnja Simfonija v F-duru, oznaka del 75. Za njo Serenada za pihala v Es-duru op. 7 Richarda Straussa, ki velja za pomemben zgodnji člen v njegovem skladateljskem razvoju. Matinejo pa bo sklenil jazz balet za sekstet »Kuhinjska revija« Bohuslava Martinuja, oziroma pravi kuhinjski obračun, ki gre nekako takole: lonec bi se poročil s pokrovko, zaplete se z ljubosumno kuhalnico, vmeša se metla, ki želi narediti mir, kar se ji na koncu tudi posreči. Konec je srečen, vsi so na svojem mestu v kuhinji, kakor se za kuhinjske pripomočke spodobi.

Koncert bodo glasbeniki izvedli v domačem studiu 26, brez občinstva, spremljali pa ga boste lahko v neposrednem prenosu na programu ARS in v spletnem video prenosu.

Oddajo posvečamo ustvarjalnosti Uroša Kreka. Skladatelj je v svojih delih pogosto posegal po ljudski tematiki, ki je bila, kot piše muzikolog Dragotin Cvetko, »odraz njegovega doživljajskega sveta in povezana z njegovim duhovnim bistvom.« V tem kontekstu je ustvaril vrsto zrelih skladb, med njimi je Pet ljudskih pesmi za visoki glas in klavir: Trikraljevska, Štiri rožice, Ivek se je ženil, Bejži ftiček in Soldaška, ki jih bomo slišali v izvedbi sopranistke Olge Gracelj in pianistke Nataše Valant.

Zadnji nedelji v januarju posvečamo Francisu Scottu Fitzgeraldu - konec decembra je minilo 80 let od njegove smrti. Veliki Gatsby, Tostran raja in Nežna je noč so dela, po katerih poznamo tega velikana ameriške književnosti. Manj znano pa je, da je pred smrtjo intenzivno pisal knjigo kratkih humoresk o Patu Hobbyju, vendar knjižnega izida ni dočakal. Izhajale so v reviji Esquire, pripovedujejo pa o pozabljenem hollywoodskem scenaristu iz časov nemega filma - Patu Hobbyju, ki je večinoma brez denarja in ki, kadar le lahko, popiva. V liku je tudi veliko Fitzgeraldovega samoposmeha, humorja pa tudi nostalgije. Za oddajo smo izbrali zgodbi Zavrite vodo - veliko vode in Mož, ki je v napoto. Prevedel ju je Matej Juh. Interpretira Blaž Šef.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Za predvajanje v oddaji Musica noster amor smo danes izbrali posnetka s koncerta ob odprtju sezone Filharmoničnega orkestra iz Osla, ki je dvajsetega avgusta lani nastopil v Koncertni dvorani v Oslu. Zasedbo je na koncertu vodil Klaus Mäkelä, ki se je prav s tem nastopom prvič predstavil v novi vlogi šefa dirigenta orkestra. Osrednje delo koncertnega sporeda je bila monumentalna Simfonija št. 1 v D-duru z vzdevkom 'Titan' Gustava Mahlerja, za začetek pa je Filharmonični orkester iz Osla izvedel novo delo z naslovom Uspavanka, ki ga je podpisal prodorni finski skladatelj mlajše generacije Sauli Zinovjev.

Tokratna oddaja Sedmi dan bo v znamenju mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta, ki smo ga obeleževali 27. januarja. Številne komemoracije in obeleževanja so letos, zaradi koronavirusne pandemije, potekala prek spletnih platform. O tej temni plati človeške zgodovine, pa se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem.

Bliža se svečnica, 2. februar, ko kristjani praznujejo Jezusovo darovanje v temlju. Na ta dan se spominjajo tudi Marijinega očiščevanja in njenega srečanja s Simeonom. Mnogi skladatelji so v zgodovini glasbe ustvarili glasbo za liturgijo tega dneva. Besede starčka Simeona iz Lukovega evangelija: »Nune dimittis servum tuum, Domine, secundum verbum tuum in pace...« - »Gospodar, zdaj odpuščaš svojega služabnika po svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle tvojo rešitev...« so navdihnile angleškega skladatelja 20. stoletja Herberta Howellsa, ki je ustvaril delo za pevskega solista, zbor in orgle.

Gregor von Rezzori, rojen leta 1914 v avstro-ogrski Bukovini, je bil nemško pišoči avtor sicilijanskih korenin in kozmopolit. V Spominih antisemita v petih zgodbah prikaže danes povsem pozabljeni svet Bukovine in srednje Evrope v času med obema vojnama, v katerem odrašča in kjer se z vrsto avantur in življenjskih preizkušenj giblje prvoosebni pripovedovalec. Rezzori se poigrava s prepletanjem spominske in fiktivne proze in s tem ustvarja žanr, s katerim preizkuša našo zaznavo – v kolikšni meri so spomini resničnost in ne že fikcija. Čtivo je močno biografsko. Kot namiguje kontroverzni naslov, zapisi iz osebne perspektive prevetrijo splošno družbeno vzdušje, ko so se na najrazličnejših ravneh vse bolj zgoščali vsakovrstni predsodki, zlasti do judovskega sveta. S tem se pred nami počasi izrisuje človek vrlin in napak, ki se nam hkrati priljubi in upre. Človek kot vsak drug, ki pa vendarle pusti svoj posebni pečat. Besedilo je izbrala in prevedla Ana Jasmina Oseban.

Češki pisatelj Miroslav Pech (1986) je leta 2017 izdal zbirko kratke proze Američani jedo kaktus, iz katere boste v Literarnem nokturnu lahko slišali zgodbo Drugačno jutro v prevodu Diane Pungeršič. Zbirka sestoji iz enajstih zgodb, v katerih je Pech pozornost namenil ljudem, ki psihično ali fizično trpijo. Junaki zaradi kakršnega koli že razloga niso sposobni navezati pristnega stika z bližnjimi, zato jih muči osamljenost in se znajdejo v osebnih stiskah. Patologija pa se prikrade v vsakdan glavne junakinje zgodbe Drugačno jutro.
Interpretira Sara Gorše.
Vabljene in vabljeni k poslušanju!

Danes mineva 120 let od rojstva skladatelja Blaža Arniča. V Glasbenem portretu bomo poslušali izbor njegovih del in se spehodili skozi z glasbo bogato življenje ene najbolj samosvojih osebnosti med slovenskimi skladatelji 20. stoletja.

Marija Kmet, slovenska učiteljica, pisateljica, prevajalka in novinarka, se je rodila 31. januarja pred sto tridesetimi leti v Šentlovrencu na Dolenjskem, umrla pa je 1. novembra leta 1974 v Ljubljani. Njena življenjska pot je bila bridka, kar je moč razbrati tudi iz pisateljičinih proznih del. Literarni portret o tej danes manj znani slovenski ustvarjalki je leto po umetničini smrti pripravila Rapa Šuklje. V njem nastopajo izjemna dramska igralka Duša Počkaj, poleg nje pa Mojca Ribič, Marijana Brecelj in Alja Tkačev. Literarni portret Marije Kmet je tako umetniška oddaja, ki izriše hkrati obris avtorice in njene književne pisave.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.