Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Kanadsko-ameriški pesnik Mark Strand (1934-2014), ki je za svoje delo med drugim prejel Pulitzerjevo nagrado in zlato medaljo za poezijo, v pesmi Hraniti se s poezijo v nadrealistični maniri tematizira ljubezen do poezije, ki presega to, kar družba označuje za sprejemljivo. Pesem je prevedla Tesa Drev Juh.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pred nami je teden evropske romantike na norveški način, teden Edvarda Griega, največjega skladatelja v zgodovini norveške glasbe in enega izmed najsijajnejših predstavnikov glasbene romantike. Kako je sploh mogoče, da je država, ki ni bila neodvisna in ni imela dolge tradicije umetniške glasbe, lahko dala takega glasbenega genija? Do leta 1814 je Norveška sodila k Danski in njena kulturna prestolnica je bil Kobenhaven. Potem je bila prisiljena skleniti unijo s Švedsko. Ta je trajala polnih 91 let, vse do leta 1905. Prva polovica 19. stoletja je minevala v znamenju revščine in Norveška je potrebovala kar nekaj časa, da je ujela korak s svojimi skandinavskimi sosedami.

V tokratni oddaji bomo spregovorili o mednarodnem dnevu maternega jezika, spomnili na desetletnico Muzeja umetnosti 21. stoletja Maxxi v Rimu, opozorili na razstave sodobnih tržaških umetnikov v tržaškem Muzeju Revoltella, fotografij Jožeta Kološe – Kološa v Murski Soboti in Hedonizem 2020-2021 na Ljubljanskem gradu. Predstavili bomo delovanje gledališč po spletu in nekaj minut namenili Arsovi oddaji B-AIR Zvočenja.

V tokratni oddaji bomo spregovorili o mednarodnem dnevu maternega jezika, spomnili na desetletnico Muzeja umetnosti 21. stoletja Maxxi v Rimu, opozorili na razstave sodobnih tržaških umetnikov v tržaškem Muzeju Revoltella, fotografij Jožeta Kološe – Kološa v Murski Soboti in Hedonizem 2020-2021 na Ljubljanskem gradu. Predstavili bomo delovanje gledališč po spletu in nekaj minut namenili Arsovi oddaji B-AIR Zvočenja.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Znanost se pogosto sklicuje na vrednostno nevtralnost. To je pogosto njena pravica in hkrati tudi dolžnost, obstajajo pa obdobja, ko tudi sama ne more in tudi ne sme obtičati v svojem slonokoščenem stolpu. Prelomna dogajanja 20. stoletja so na primer to pokazala dokaj izrazito. Nemara so zato nekateri drugo svetovno vojno vsaj v Evropi razlagali kot nekakšno evropsko državljansko vojno. Četudi se je na primer pokojni francoski filozof in politični ekonomist Bertrand de Jouvenel kot strasten borec za liberalno tradicijo Evrope v 30-ih in 40-ih letih celo navduševal nad idejami začetkov nemškega nacionalsocializma - po zmagi nad njim pa emigriral v Švico – je večino svojega dolgega življenja le bil zagovornik političnega liberalizma in strastno javno zagovarjal dostojanstvo osebne svobode v sodobnih množičnih družbah. Rojen je bil na začetku 20. stoletja, preminil pa je leta 1987. V zborniku založbe KRT iz l. 1992 o sodobnem liberalizmu je izšel njegov politični esej »Svoboda kot dostojanstvo« v prevodu Natalije Mikec, ki so ga prevedli iz ameriške izdaje izvirne knjige iz leta 1955. Ta je z naslovom »O suverenosti« izšla v Parizu. V besedilu, ki ga boste slišali, de Jouvenel opisuje nevarnosti organiziranih političnih skupin, ki svojo razlago sveta in ljudi vsiljujejo tudi tistim, ki se z njimi ne strinjajo. Predvsem pa opisuje, kam takšne tendence vodijo in da se morajo ljudje, ki svobodo razumejo tudi kot dostojanstvo, takšnim skupinam v ključnih trenutkih nevarnosti za družbo upreti.

V oddaji Ženske v svet glasbe predstavljamo flavtistko mlajše generacije Evo-Nino Kozmus, ki se je mednarodno predstavila na uglednem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik na Dunaju, kjer je leta 2010 zmagala in prejela 1. nagrado. Eva-Nina Kozmus je že s petimi leti začela obiskovati glasbeno šolo Rista Savína v Žalcu, nato pa se je šolala v glasbeni šoli v Celju pri profesorici Mileni Lipovšek, pod njenim mentorstvom pa je leta 2010 – s šestnajstimi leti - končala Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Isto leto je začela študirati na Visokem narodnem glasbenem konservatoriju v Lyonu v razred profesorjev Philippa Bernolda (filípa bernólda) in Juliena Beaudimenta (žiliéna bodimóna. Tam je leta 2013 diplomirala, nato pa leta 2015 magistrirala pod vodstvom mentorja (žozéja) Joséja-Daniéla Castellóna) z magistrsko nalogo na temo Aleksandrove tehnike. S slovenskimi orkestri je izvedla šest koncertov, med njimi sta Koncert za flavto in komorni orkester v d-molu Carla Philippa Emanuela Bacha in Phoenix za flavto in orkester Anžeta Rozmana, iz katerega bomo poslušali 2. stavek. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija je posnela tri koncertantne skladbe, med njimi je Koncert za flavto in orkester Jacquesa Iberta (ibér(j)a), iz katerega bo izvedla 2. in 3. stavek. V oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor s flavtistko Evo-Nino Kozmus.

Četrt stoletja po Koroškem plebiscitu in leto dni po koncu druge svetovne vojne se je v etru  avstrijske radiotelevizije ORF prvič slišala slovenska beseda. Šestega januarja 1946 je bilo mogoče slišati neposreden prenos nemško-slovenske kulturne prireditve iz Borovelj in ta dan štejejo za rojstvo slovenskega sporeda ORF. Iz petminutnih slovenskih oddaj se je slovenski spored ORF v 75 letih razvil v pomembnega igralca na medijskem trgu s celodnevnim radijskim programom, enourno tedensko televizijsko oddajo in ažurno spletno stranjo v obeh deželnih jezikih. Kaj čaka slovensko besedo v obdobju tektonskih medijskih sprememb? Oddajo je pripravil Miha Pasterk.

Z današnjo oddajo končujemo kratek sklop oddaj o ustvarjanju skladatelja Roberta Simpsona za britansko izvirno godbeniško zasedbo Brass Band. V izvedbah Brass Banda Desfordskega premogovnika pod vodstvom britanske trobilske legende Jamesa Watsona boste lahko slišali dve Simpsonovi skladbi: Energijo, esej za brass band ter Introdukcijo in Allegro na bas Maxa Regerja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Arhitekt, kipar in pedagog Jože Barši je v svojih delih od nekdaj širil meje razumevanja umetniškega dela: namesto temu je pozornost posvečal človekovi misli, ki je v njegovem pogledu umetniški objekt sama na sebi. Ukvarjal se je z vprašanji, kako tako umetniško delo gledati, misliti in brati – tokrat v okviru dveh na videz nasprotujočih si procesov, učenja in pozabljanja, ki ju na razstavi sooča v njuni »nepogrešljivi soodvisnosti«, kot so zapisali pri Mestni galeriji Ljubljana. Dodajajo še, da je razstava zasnovana kot pot skozi miselni proces učenja v najrazličnejših oblikah ter pozabljanja kot blažilca in smiselnega početja, ki prazni človekov pomnilnik ter ga sprošča za nove zamisli in novo učenje.

Poslušamo posnetek koncerta iz cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske, ki je potekal oktobra lani v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata in na katerem je nastopil Tine Plahutnik.
Zaigral je v družbi več glasbenikov:

Launy Gröndhal: Koncert za pozavno
Joseph Jongen: Arija in poloneza, op.128
Zygmunt Stojowski: Fantazija, op. 38
s pianistko Matejo Hladnik

Dario Castello: Sonata št. 5 za violino, pozavno in generalni bas
s pianistko Matejo Hladnik in violinistko Julijo Černe

Felix-Alexandre Guilmant: Morceau symphonique za pozavno solo in trobilni kvintet, op.88
s trobilnim kvintetom Schaka

Tine Plahutnik je svojo glasbeno pot začel z učenjem pozavne leta 2004 na Glasbeni šoli Kamnik in pri Jaku Einfaltu opravil osem razredov, nato pa se je leta 2013 vpisal na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana v razred Andreja Srake. Pod njegovim mentorstvom se je uspešno udeležil številnih tekmovanj in prejel vrsto nagrad. Po dveh letih se je vzporedno vpisal še na trgovsko šolo, kjer je maturiral iz smeri aranžerski tehnik. Za svoje glasbene dosežke je leta 2016 prejel Škerjančevo nagrado Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, poleg tega pa je na konservatoriju opravil tudi eno leto vzporednega študija iz predmeta jazz pozavna v razredu Vida Žgajnerja.
Trenutno je študent četrtega letnika Akademije za glasbo Ljubljana v razredu Dušana Kranjca. V času študija je izvedel veliko uspešnih nastopov, svoje znanje dodatno izpopolnjuje na različnih seminarjih in poletnih šolah, poleg tega pa tudi sodeluje z različnimi poklicnimi in amaterskimi zasedbami in orkestri. Marca 2019 je kot solist nastopil na koncertu Big banda RTV Slovenija, od septembra 2017 redno sodeluje v Orkestru SNG Opera in balet Ljubljana, aprila 2019 pa se je tam tudi redno zaposlil.

Recenzije so napisale Petra Koršič, Simona Kopinšek, Miša Gams in Ana Geršak.

Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

»Milčinski je bister opazovalec in kritičen presojevalec človeških nravi in družbenih napak (…) Njegovo pozornost pritegujejo človeški značaji, a tudi naše majhne kulturne in skrivljene družbene razmere,« je zapisal Joža Mahnič. V pravljici Premalo zemlje in preveč Milčinski na podlagi srečanja z lakomnim pokojnikom obdela vprašanje pohlepa in iz njega izvirajoče brezčutnosti do šibkejšega. Pravljico bere dramska igralka Aja Kobe.

Cikel pravljic iz Nekoč v danes
Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana
Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana
Priprava strokovnih gradiv Anja Štefan in Benjamin Zajc

Triindvajsetega februarja pred točno 200 leti je v Rimu umrl angleški pesnik John Keats. Imel je le petindvajset let, ko je podlegel tuberkulozi. Čeprav je objavil samo 55 pesmi, je njegov pesniški jezik tako močan in vpliven, da ga literarna zgodovina šteje za enega najpomembnejših predstavnikov angleške romantike. Še posebej znamenitih je njegovih šest od, za katere je značilno intenzivno čutno podobje. Nastajale so leta 1819, med njimi sta tudi Oda slavcu in Oda grški žari, ki ju je prevedel Andrej Arko, interpretiral pa ju Pavle Ravnohrib.

Prve dni februarja je umrl slovenski pisatelj Marko Sosič. O njem in njegovem romanu Kruh, prah iz leta 2018 je literarni kritik in esejist Jaroslav Skrušny napisal esej Potovanje v temni blodnjak norosti in ljubezni. Besedilo sta brala Eva Longyka Marušič in Jure Franko, bogatili so ga glasbeni vložki iz Cavatine – 5. stavka Godalnega kvarteta št. 13 v B-duru, op. 130 Ludwiga van Beethovna v izvedbi članov kvarteta Guarnieri. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, besedilo je uredil Andrej Rot, oblikovalec zvoka je bil Vojko Kokot.

Dirigent Andrew Manze je na sklepni koncert v sezoni 2018/19 povabil pianista, s katerim skupaj s Filharmoničnim orkestrom Severnonemškega radia tesno sodelujejo: Švicarja Francesca Piemontesija. Skupaj so se lotili glasbenega "zalogaja", kot je nekoč svoj drugi klavirski koncert poimenoval Johannes Brahms, v drugem delu pa je orkester izvedel Simfonijo št. 2 Jeana Sibeliusa.

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.