Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Do 9. ure lahko v današnji Glasbeni jutranjici poslušate glasbo po izboru Anuše Volovšek.

Ob devetih vas vabimo k spremljanju Opernega bloka, v katerem bo Renato Horvat predstavil vrhunce Verdijevega Plesa v maskah. Opera kljub nekaterim vprašljivim melodramatskim rešitvam libreta sodi med najboljše opere Verdijevega srednjega ustvarjalnega obdobja. Skladateljeva sposobnost ustvarjanja napetosti z orkestracijo je na splošno podcenjena oziroma bolj ali manj prezrta, a neupravičeno. V Plesu v maskah je dokaz Verdijevega mojstrstva prizor izbiranja morilca, prizor, v katerem napetost stopnjuje eno samo trobilo z nenehnim ponavljanjem iste glasbene figure.

Ob desetih in pet minut bo na vrsti četrta oddaja iz cikla Skladatelj tedna, v katerem tokrat podrobneje spoznavamo življenje in deli Edvarda Griega. Cikel je pripravila Suzana Vidas Karoli, ki bo v današnji oddaji osvetlila, kako se je Grieg soočil z ustvarjalno krizo, ki je vplivala tudi na njegovo zdravje in družinsko življenje.

Popoldanski sklop glasbenih oddaj pet minut čez poldne začenjajo Arsove spominčice; glasbena urednica Brigita Rovšek je tokratno oddajo poimenovala Veter s Pirenejskega plotoka, saj bo pretežno v znamenju glasbe španskih skladateljev.
Oddaja Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre, ki se bo začela ob 14. uri in 5 minut, pa bo usmerjena proti glasbi romantičnega in zgodnje romantičnega obdobja. Avtor Klemen Golner je za predajanje izbral dve deli Carla Marie von Webra in Klavirsko sonato št. 9 v H-duru Franza Schuberta.

V oddaji Mladi virtuozi, ki se bo začela ob 16. uri in 30 minut, bo glasbena urednica Vesna Volk tokrat predstavila flavtistko Barbaro Spital, študentko drugega letnika podiplomske stopnje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V flavtistkini izvedbi boste lahko slišali odlomka iz Sonate v a-molu Carla Philippa Emmanuela Bacha in Koncerta za flavto in orkesterCarla Nielsna, ki ga je izvedla z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Slavenom Kulenovićem.

Pestro bo tudi zvečer. Oddaja Za en bokal muzike ob pol osmih bo tokrat v znamenju posnetkov iz vasi Željne pri Kočevju, ki so po večini nastali leta 1985, dopolnil pa jih bo tudi kakšen, ki je nastal nekaj let pozneje. Domačini so v tistih krajih ohranili marsikateri spomin na običaje iz preteklosti, prav z njimi pa so povezane tudi pesmi in viže, ki jih bomo slišali.

Oddajo Glasba 20. stoletja ob 23. uri pa glasbeni urednik Marko Šetinc tokrat namenja Igorju Markéviču. Ukrajinskega skladatelja so v obdobju največje slave v Parizu v tridesetih letih prejšnjega stoletja imenovali tudi »drugi Igor«; s tem nazivom so ga primerjali s skladateljem Igorjem Stravinskim. Predvajali bomo dve Markevičevi skladbi: Kantato za sopran, moški zbor in orkester na besedilo Jeana Cocteauja in Baletno glasbo Ikarov let.

Tri ure prej, ob 20.00, pa bo na programu ARS in na Arsovi strani na Facebooku neposredni prenos 15. koncerta v Komornem studiu, ki ga bo izvedel Godalni trio Maribor.

Za konec omenimo še spletni koncert »Tolkala od blizu«, ki se bo ob 15. uri se bo na spletni strani Narodnega doma Maribor. V dvorani generala Maistra bodo v sklopu Mladinskega cikla nastopili člani tolkalne skupine SToP (Slovenski tolkalni projekt).

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Liebestod, veliki finale Wagnerjeve opere Tristan in Izolda, je postal tudi naslov pesniške zbirke Miklavža Komelja. Knjiga obravnava veliko tematik, ne le ljubezni in smrti. Za Lirični utrinek pa smo izbrali pesem, ki je zbirki podelila naslov. Interpretira jo dramski igralec Jernej Gašperin.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Verdijeva sposobnost ustvarjanja napetosti z orkestracijo je na splošno podcenjena oziroma bolj ali manj prezrta, a neupravičeno. V Plesu je dokaz skladateljevega mojstrstva prizor izbiranja morilca, prizor, v katerem napetost stopnjuje eno samo trobilo z nenehnim ponavljanjem iste glasbene figure.

Grieg je leta 1874, ko je ustvarjal glasbo za Ibsenevo igro Peer Gynt, od države dobil štipendijo, tako da je več svojega časa lahko namenil skladanju. Dve leti pozneje se je zaradi enakega razloga preselil v svoje rodno mesto Bergen in zdelo se je, da ima končno idealne možnosti za ustvarjanje. Pa vendar je prav v tem času začel doživljati ustvarjalno krizo, ta pa je vplivala tudi na njegovo zdravje in družinsko življenje.

Pred mikrofonom se bomo srečali v nadaljevanju zgodb med medicino in glasbo. V prvi oddaji s prof. Rektorjem iz Brna je prednjačila medicina, in sicer invazivna nevrološka diagnostika in vprašanje o učinkovanju glasbe ter njenih akustičnih prvin na proženje bioelektričnih potencialov v možganih pri epilepsiji. Torej o glasbi kot sredstvu za nefarmakološko modulacijo možganskega delovanja. V drugi oddaji smo slišali o začetkih uporabe glasbe v zdravilne namene v srednjeevropskem prostoru, predvsem v socialni psihiatriji pri zdravljenju alkoholizma in tudi nevroloških motenj. Naš gost prof. Breitenfeld iz Zagreba je takrat rekel, da je po njegovem mnenju najprimernejši kandidat za glasbenega terapevta nekdo, ki zna v vsakem okolju z glasbo potegniti ljudi za seboj, kot vaški kapelnik, je rekel. Glasba kot združevalka ljudi, vezni element, ki sprošča, blaži, odpira človeka k drugemu in včasih lahko spodbudi razvoj ali popravi okvarjene nevrološke funkcije.

Tokrat se bo primarij Igor Mihael Ravnik, dr. med. pogovarjal z glasbenim terapevtom gospodom Giuseppom Pinom Poclenom in njegovo asistentko v glasbeno terapevtskih delavnicah, ki jih vodi pri nas, nevropsihologinjo prof .Vali Glavič Tretnjak. Gospod Poclen je v svoji karieri prešel pot od glasbenega pedagoga in glasbenega animatorja do glasbenega terapevta, dodatno specializiran je v šoli nebesedne glasbene terapije. Pripravljen nam je prikazati svoje bogato delovanje, v besedi in s posnetki, iz svojega dela na številnih področjih človekovih potreb od otroštva do pozne starosti, nekaj od tega tudi v Sloveniji. Temu smo posvetili današnjo in prihodnjo oddajo. Nato pa bodo sledili še: prikaz glasbenoterapevtskega delovanja pri nas in pogovor s tujim strokovnjakom o raziskavah v nevrofiziologiji in nevropsihologiji glasbe ter o z dokazi podprti vlogi glasbe v človekovem razvoju in v bolezni.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Arhitekt in urbanist akademik Milan Mihelič je bil eden izmed najpomembnejših ustvarjalcev ljubljanske arhitekturne šole v drugi polovici dvajsetega stoletja. Bil je soavtor dela paviljona A, avtor paviljonov B in C na Gospodarskem razstavišču. Načrtoval je samo delno uresničen kompleks stolpnic Bavarskega dvora z Mednarodno telefonsko centralo in stolpnico nekdanje SCT. Je arhitekt stanovanjskih stolpnic v Savskem naselju, skupaj z Ilijo Arnautovićem, in dveh v Kersnikovi ulici v Ljubljani. Po njegovih načrtih so sezidali sodobni veleblagovnici v Osijeku in Novem Sadu in stanovanjske stolpnice v Vukovarju. Zasnoval je več individualnih stanovanjskih hiš. Je avtor ene izmed najkakovostnejših arhitektur sodobnih slovenskih cerkva, župnijske cerkve Sv. Duha v Stožicah v Ljubljani. Milan Mihelič je umrl 13. februarja 2021.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Tudi danes bo naše zanimanje usmerjeno proti glasbi romantičnega in zgodnje romantičnega obdobja. Predvajali bomo dve klavirski deli Carla Marie von Webra: Klavirsko sonato št. 2 v As-duru v izvedbi Garricka Ohlssona in Koncertno skladbo za klavir in orkester v f-molu, op. 79, ki jo bodo predstavili pianist Nikolaj Demidenko, Škotski komorni orkester in dirigent Sir Charles Mackerras. Med dvema Webrovima skladbama boste slišali tudi Schubertovo Klavirsko sonato št. 9 v H-duru, D. 575, ki jo bo izvedel Anton Kuerti.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Mineva desetletje, odkar je umrl Vojteh Ravnikar, pomemben protagonist slovenske arhitekture v obdobju zadnjih desetletij 20. in prvega desetletja 21. stoletja. Ob tej priložnosti so arhitektu v spomin v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani pripravili skupinsko razstavo, za katero so umetniška dela prispevale avtorice in avtorji z različnimi likovnimi izrazi. O tem več v današnji oddaji Svet kulture. V njej nekaj besed namenjamo tudi razstavi Proste zimske urice o latinskokranjski slovnici, ki jo ob zaključku Bohoričevega leta danes odpirajo v Mestnem muzeju Krško.

Barbara Spital je študentka drugega letnika podiplomske stopnje na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu red. prof. dr. Karoline Šantl Zupan. Nižjo glasbeno šolo je končala na glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega iz Velenja pri prof. Mojci Ušen Tkalčec, srednješolsko izobraževanje pa nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri prof. dr. Mileni Lipovšek.
Nastopala je na številnih domačih in tujih tekmovanjih, kot solistka je že sodelovala s Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije ter se večkrat predstavila v glasbenih ciklih različnih koncertnih organizatorjev. Redno sodeluje tudi z orkestri, kot so Simfonični orkester RTV Slovenija, Simfonični orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester SNG Opera Ljubljana in Simfonični orkester Akademije za glasbo. Kot solistka ali komorna glasbenica se udeležuje različnih projektov in festivalov doma ter v tujini. Poleg tega tudi poučuje, in sicer na Glasbenem centru Zvočna zgodba v Ljubljani.
V študijskem letu 2020/2021 je za svoje dosežke in delo prejela Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.

V oddaji prisluhnite odlomku Sonate v a-molu Carla Philippa Emmanuela Bacha in Koncerta za flavto in orkester, FS 119 Carla Nielsna, ki ga je izvedla z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Slavenom Kulenovićem.

Feri Lainšček je ustvaril bogat, raznovrsten, celosten, cenjen in priljubljen opus literarnih del. Toda med počitkom v blagodejni senci slave in pisateljskim izzivom je izbral – pisateljski izziv. Z romanom Kurji pastir je namreč začel avtobiografsko trilogijo. Toda kako pisati o časih, ko te še ni bilo na svetu? Avtor se je sicer oprl na številna dejstva, predmete, pokrajino, toda v svoje like se je potopil in poskušal podoživeti njihove občutja, dileme in odločitve. Na preteklost torej ni gledal od zunaj, ampak jo je zrl od znotraj. Predvsem pa je Lainšček pisatelj s posluhom za ljudi, tudi za stranske like, za ritem, za poetično. V ospredju so res starši, ki dobijo precej pozno drugega otroka, toda pisatelj tudi najbolj vsakdanjo epizodico, na primer ko neki skoraj nebodigatreba teče po babico tik pred porodom, naslika prizor s tolikšno naklonjenostjo do lika s posluhom za njegovo intimno dramo, da lahko ta ostane z nami tudi po koncu romana. Več o Kurjem pastirju bo Feri Lainšček povedal v pogovoru z Markom Goljo.

Predvajali bomo posnetke glasbe Giuseppa Tartinija s prečno flavto, ki so nastali 14. novembra lani v sklopu koncertnega cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu. Člani ansambla musica cubicularis so za lansko 250. obletnico Tartinijeve smrti izbrali njegove manj znane sladbe za pisane zasedbe s flavto in godali, ki so se ohranile v rokopisih in tiskih v Italiji, Angliji, Nizozemski in Švedski.

Snov o mrtvaški kosti, ki kaznuje objestneža, je znana pri vseh evropskih narodih. Pogosteje se pojavlja v nevezani besedi, pri Bretoncih, Francozih, Špancih, Flamcih in kočevskih Nemcih pa se je izoblikovala tudi v pesem. V slovenskem izročilu jo najdemo tako v pesemski kot v prozni obliki. Fran Milčinski je motiv o mrtvaški kosti, ki kaznuje objestneža, ubesedil v pravljici Neusmiljeni graščak, ki je socialno-kritična obtožba gosposke samopašnosti. Pravljico bere Maja Kunšič.

Cikel pravljic iz Nekoč v danes
Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana
Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana
Priprava strokovnih gradiv Anja Štefan in Benjamin Zajc

Književnik Filip David na prvi pogled nima obsežnega opusa, toda naj je avtor segel na katero koli področje, je na njem pustil še kako prepoznaven pečat, pa naj bodo to njegova dramska ali pripovedna besedila, njegova korespondenca ali filmski scenariji. V romanesknem diptihu Sanje o ljubezni in smrti se je vrnil k svojim intimnim koreninam, k judovski mistiki. V prvem romanu, v Kratkem romanu o ljubezni (drugi je Kratki roman o umiranju) pripoveduje o mladeniču Jakobu, ki je neke noči sanjal neko žensko, nato pa jo je dneve iskal. In ko je končno uzrl njen obraz, mu vsi, tudi njen oče, rabin Melech, zatrjujejo, da je mrtva. Kakšna preizkušnja torej čaka mladega hasida Jakoba?

V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke iz vasi Željne pri Kočevju, ki so po večini nastali leta 1985, dopolnil pa jih bo tudi kakšen, ki je nastal nekaj let pozneje. Domačini so v tistih krajih ohranili marsikateri spomin na običaje iz preteklosti, prav z njimi pa so povezane tudi pesmi in viže, ki jih bomo slišali.

V Komornem studiu predstavljamo posnetke koncertov raznovrstnih komornih zasedb umetnostne glasbe: od solističnih recitalov do komornih koncertov slovenskih zasedb in gostujočih mednarodno priznanih glasbenikov ter izbranih komornih orkestrov, ki nastopajo v Sloveniji in izvajajo zanimive in inovativne koncertne sporede komorne glasbe. Programsko se poglobimo v radijske pogovore z glasbeniki – s solisti in komornimi skupinami, predstavimo zgodovinsko pomembne glasbene teme v razvoju komorne glasbe in skladatelje, ki se posebej posvečajo komorni glasbi. Oddaja je namenjena tudi predstavitvi novih glasbenih izdaj na nosilcih zvoka s komorno glasbo ter knjižnih publikacij o komorni glasbi in napovedim odmevnejših glasbenih dogodkov, posvečenih komorni glasbi.

Glasbena medigra.

Oddajo Glasba 20. stoletja namenjamo ukrajinskemu skladatelju Igorju Markeviču, ki so ga v obdobju največje slave v Parizu v tridesetih letih prejšnjega stoletja imenovali tudi »drugi Igor«, s tem nazivom so ga primerjali s skladateljem Igorjem Stravinskim.