Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Ob pol desetih najprej izpostavljamo oddajo Musica sacra, ki jo je glasbena urednica Polona Gantar to pot namenila postnemu spevu O vos omnes.
»O, vi vsi, ki greste mimo po poti, premislite in poglejte, ali je kakšna bolečina kakor moja, ki me je zadela; ki jo je prizadel Gospod na dan svoje srdite jeze«, je vsebina speva, ki so ga mnogi skladatelji oblikovali po lastnem navdihu.
Besedilo, ki bo v današnji oddaji zvenelo v različnih oblikah, je prirejeno iz latinskega prevoda starozaveznih Žalostink, krščansko bogoslužje pa ga je položilo na usta križanemu Kristusu. Gre za responzórij, ki se je v rimsko-katoliški liturgiji prvotno pel v vélikem tednu, danes pa se ga v postnem času največkrat izvaja kot samostojno skladbo v obliki moteta. Besedilo je prirejeno iz latinskega prevoda starozaveznih Žalostink, krščansko bogoslužje pa ga je položilo na usta križanemu Kristusu.

V oddaji Evroradijski koncert, ki se začne ob 11. uri in 5 minut, bomo predvajali koncert z glasbo Johannesa Brahmsa. 19. novembra lani sta v Koncertni dvorani Centra umetnosti v Seulu v Južni Koreji nastopila pianist Yekwon Sunwoo in Simfonični orkester Južnokorejske radiotelevizije, ki ga je vodil dirigent Sebastian Lang-Lessing. Na sporedu koncerta sta bila Brahmsova Koncert za klavir in orkester št. 1 v d-molu in Simfonija št. 2 v D-duru.

Popoldne izpostavljamo oddajo Musica noster amor, ki se bo na programu ARS začela ob 16ih in 5 minut. Glasbeni urednik Mihael Kozjek je za predvajanje tokrat izbral posnetke s koncerta ansambla Concéntus Músicus z Dunaja, ki je štirinajstega februarja lani nastopil v Brahmsovi dvorani dunajskega Glasbenega združenja. Sloviti glasbeni sestav se že več kot šest desetletij posveča poustvarjanju in raziskovanju glasbe starejših obdobij ter velja za enega izmed pionirjev zgodovinsko ustrezne oziroma historične izvajalske prakse. Leta 1953 ga je skupaj s svojo življenjsko sopotnico Alice in prijatelji glasbeniki iz Dunajskega simfoničnega orkestra ustanovil pred petimi leti umrli glasbeni velikan Nikolaus Harnoncourt. Zdajšnji umetniški vodja je mojster instrumentov s tipkami Stefan Gottfried. Pod njegovim vodstvom so člani ansambla Concentus Musicus za začetek izvedli krajši deli Heinricha Ignaza Franza von Bibra, sledili pa so še Uvertura v D-duru Georga Philippa Telemanna, Violinski koncert št. 1 v a-molu Johanna Sebastiana Bacha in suita glasbenih točk iz semiopere Kralj Artur Henryja Purclla.

Ob 18. uri in 30 minut se bo začela oddaja Obiski kraljice, ki jo glasbena urednica Anamarija Štukelj Cusma tokrat namenja glasbi Charlesa-Marie-ja Widorja. Francoski skladatelj je napisal deset Orgelskih simfonij, skladb za orgle solo v več stavkih. V oddaji bomo slišali najbolj priljubljeno izmed njih, Simfonijo za orgle št. 5 v f-molu op. 42, ki jo je napisal leta 1879, ter 4. stavek iz njegove Devete simfonije, imenovane tudi Gotska.

Ob 20. uri pa vas vabimo še k poslušanju oddaje Glasbeni portret, ki jo tokrat posvečamo Carlu de Incontreri, tržaškemu skladatelju, muzikologu, avtorju mnogih radijskih oddaj, umetniškemu vodji številnih glasbenih ustanov in festivalov, profesorju glasbene zgodovine in estetike. Vsestransko glasbeno osebnost je pred mikrofon povabila Helena Filipčič Gardina, avtorica oddaje.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Tolikokrat videno je naslov pesmi pesnice, esejistke in prevajalke Julie Hartwig, ki velja za eno najboljših poljskih literarnih ustvarjalk svoje dobe. Rodila se je leta 1921 v Lublinu. Svojo prvo zbirko pesmi z naslovom Slovesa je izdala leta 1956. Sledilo jih je še veliko, njena zadnja, Pogled, pa je izšla leta 2016, leto pred njeno smrtjo. Pesem Tolikokrat videno je prevedla Jana Unuk, interpretira pa jo dramska igralka Vesna Jevnikar.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Minilo bo leto dni, odkar je Islamska skupnost v Sloveniji dala Muslimanski kulturni center v Ljubljani, katerega središčna točka je džamija, v uporabo svojim vernikom in širši javnosti. Epidemija pa je že spomladi ustavila skupinske molitve in druženje v njem. Sledili so drugi, jesenski val epidemije in nove omejitve javnega življenja, tudi v sakralnih objektih. O verskem življenju v obdobju epidemije in posledicah, ki jih bo pustila v duhovnem in vsakdanjem življenju, razmišlja mufti Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus.

Med drugim pove, da je džamija od začetka oktobra lani popolnoma zaprta, ker so vladni pogoji za delo zelo strogi in ne upamo odpreti nobene dejavnosti v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani. »Mislim, da imamo preveč restriktiven pogled na epidemijo. Moramo najti določeno izjemo, da omogočimo verskim skupnostim, da opravljajo svoje poslanstvo. Mi smo bili zelo tiho vse leto, ampak nesprejemljivo je, da so vse tovarne odprte, pa da so verski objekti zaprti. Ne želim razmišljati le v kontekstu, da koronavirus ogroža zdravje ljudi, ampak tudi v kontekstu, da ogroža tudi mentalno, intelektualno in ekstencialno bistvo ter poslanstvo človeka na svetu.«

O vos omnes je postni spev, ki bo v različnih oblikah zazvenel v tokratni oddaji. Gre za responzórij, ki se je v rimsko-katoliški liturgiji prvotno pel v vélikem tednu, danes pa se ga v postnem času največkrat izvaja kot samostojno skladbo v obliki moteta. Besedilo je prirejeno iz latinskega prevoda starozaveznih Žalostink, krščansko bogoslužje pa ga je položilo na usta križanemu Kristusu.

»O, vi vsi, ki greste mimo po poti, premislite in poglejte, ali je kakšna bolečina kakor moja, ki me je zadela; ki jo je prizadel Gospod na dan svoje srdite jeze«, je vsebina speva, ki so ga mnogi skladatelji oblikovali po lastnem navdihu.

Iz mariborske stolnice na drugo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, ki jo darovuje mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

V oddaji Evroradijski koncert bomo predvajali koncert z glasbo Johannesa Brahmsa. 19. novembra lani sta v Koncertni dvorani Centra umetnosti v Seulu v Južni Koreji nastopila pianist Yekwon Sunwoo in Simfonični orkester Južnokorejske radiotelevizije, ki ga je vodil dirigent Sebastian Lang-Lessing. Na sporedu koncerta sta bila Brahmsova Koncert za klavir in orkester v d-molu, op. 15 in Simfonija št. 2 v D-duru, op. 73.

Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Cikel humoresk, izbranih iz Nove butalske čitanke Vinka Möderndorferja, bomo sklenili s humoreskami Butalska vojska, Butalska pomlad, Kako so Butalci Butale prodali in O tem, kako je Jerca pobegnila iz Butal, z njo pa še vsi mlajši od dvajset. In mačke in pse so tudi vzeli s sabo. Naslovi so zgovorni, humoreske pa še bolj. Zato jih nikar ne zamudite.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V oddaji Musica noster amor bomo predvajali posnetke s koncerta ansambla Concentus Musicus z Dunaja, ki je štirinajstega februarja lani nastopil v Brahmsovi dvorani dunajskega Glasbenega združenja. Sloviti glasbeni sestav se že več kot šest desetletij posveča poustvarjanju in raziskovanju glasbe starejših obdobij ter velja za enega izmed pionirjev zgodovinsko ustrezne oziroma historične izvajalske prakse. Leta 1953 ga je skupaj s svojo življenjsko sopotnico Alice in prijatelji glasbeniki iz Dunajskega simfoničnega orkestra ustanovil pred petimi leti umrli glasbeni velikan Nikolaus Harnoncourt, zdajšnji umetniški vodja pa je mojster instrumentov s tipkami Stefan Gottfried. Pod njegovim vodstvom so člani ansambla Concentus Musicus za začetek izvedli krajši deli Heinricha Ignaza Franza von Bibra, sledili pa so še Uvertura v D-duru Georga Philippa Telemanna, Violinski koncert št. 1 v a-molu, BWV 1041 Johanna Sebastiana Bacha in suita glasbenih točk iz semiopere Kralj Artur Henryja Purclla.

Pred mesecem dni smo v naši oddaji gostili katoliškega duhovnika, biblicista dr. Maksimilijana Matjaža, profesorja s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik Zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Zadnjič smo govorili o tem kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju. Tokrat pa to temo nadaljujemo in posebno pozornost namenjamo novozaveznim pismom apostola Pavla.

Francoski skladatelj Charles-Marie Widor je napisal deset Orgelskih simfonij, skladb za orgle solo v več stavkih. V oddaji bomo slišali najbolj priljubljeno izmed njih, Simfonijo za orgle št. 5 v f-molu op. 42, ki jo je napisal leta 1879, ter 4. stavek iz njegove Devete simfonije, imenovane tudi Gotska.

Biografijo z naslovom Renoir, moj oče, posvečeno francoskemu slikarju Pierru - Augustu Renoirju, je napisal njegov sin Jean Renoir, slavni filmski ustvarjalec, pionir francoskega filma. Gre torej za dvojno biografijo, saj sin zapisuje svoje spomine na trenutke, ki jih je doživljal ob očetu, hkrati pa sledi življenjski poti Pierra - Augusta Renoirja, enega največjih slikarjev impresionistov. Rodil se je 25. februarja pred sto osemdesetimi leti. Jean Renoir v pripoved vpleta tudi spomine drugih sodobnikov in tako oživlja Pariz druge polovice devetnajstega in začetka dvajsetega stoletja, boemskega sveta slikarjev, modelov, kritikov, književnikov … Prevod: Branko Madžarević, bere Matej Puc.

Konstantinos Kavafis se je rodil leta 1863 v grški družini v Aleksandriji v Egiptu; sprva je bil dejaven kot novinar, pozneje pa kot uradnik v Egiptovskem ministrstvu za javna dela. Svojih pesmi ni nikoli želel objaviti v knjižni obliki, ampak jih je objavljal v lokalnih časopisih in revijah. Šele dve leti po njegovi smrti, leta 1935, so prvič izšle tudi v knjižni obliki. Navdih zanje je našel v zasebnem življenju, pa tudi v zgodovini. Predvsem se je navduševal nad obdobjem helenizma, ki se je v njegovih delih izrazilo kot vrsta na videz zgodovinskih pesmi, pa tudi pesmi, ki so temeljile na resničnih zgodovinskih dogodkih, vanje pa je vpletel tudi veliko univerzalnih premislekov o sleherniku. Klarisa Jovanović je za oddajo prevedla nekaj Kavafisovih pesmi, tudi eno njegovih najbolj znanih iz leta 1904 z naslovom Čakajoč na barbare.
Interpretiral jo bo Željko Hrs.

Zdaj pa vabljeni k poslušanju Glasbenega portreta o Carlu de Incontreri, tržaškem skladatelju, muzikologu, avtorju mnogih radijskih oddaj, umetniškem vodji številnih glasbenih ustanov in festivalov, profesorju glasbene zgodovine in estetike - vsestransko glasbeno osebnost je pred mikrofon povabila Helena Filipčič Gardina, avtorica oddaje.

Erika Vouk je obogatila slovensko poezijo, kulturo in umetnost s pesniškimi zbirkami, ki skoraj praviloma vsebujejo kratke, predvsem pa pomensko in zvočno bogate pesmi. Ob njenem življenjskem jubileju se ji bomo, tudi prevajalki Fausta, skromno oddolžili z Literarnim portretom.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.